Kateri bodo vlečni konji na evropskih volitvah?

Čeprav bo šlo 25. maja, na nekdanji dan mladosti, za volitve osmih slovenskih poslancev v 766-članski Evropski parlament, bodo imele volitve tudi notranjepolitični in prestižni pomen ter verjetno tudi določen vpliv na jesenske lokalne volitve.

Zlata medalja PS je komaj še bronasta Za največjo vladno stranko Pozitivno Slovenijo bodo volitve pomemben mejnik. Stranka je namreč daleč od prvega mesta, ki ji ga je leta 2011 na parlamentarnih volitvah prinesel njen ustanovitelj Zoran Janković. PS je takrat dobila dobrih 28 odstotkov glasov, zdaj pa bi na morebitnih parlamentarnih volitvah zaostala za SD in SDS, kot kažejo vse javnomnenjske raziskave. V nekaterih merjenjih jo prehitita tudi NSi in DeSUS, enkrat celo SLS.

Liberalno-socialistična marjetica Rezultat na evropskih volitvah bo odvisen predvsem od tega, kako bo stranka predsednice vlade Alenke Bratušek razrešila dve neznanki. Prva je odločitev, za katero zvezo strank na evropski ravni se bo odločila, liberalno ali socialistično, druga pa, ali ji bo za kandidaturo uspelo prepričati javnomnenjsko visoko cenjenega bruseljskega komisarja Janeza Potočnika.

Lukšičevi bi lahko nagajali Odločitvi sta sicer povezani, saj Potočnik odlično sodeluje z evropskimi liberalci. Tudi večina v vrhu stranke, ki je blizu Bratuškovi, se nagiba k Zavezništvu liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Jankoviću naklonjeni člani stranke bi PS raje videli v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov (S&D), a nad članstvom PS v tej povezavi seveda niso navdušeni v konkurenčni SD, polnopravni članici evropskih socialistov. Odločitev, pred katero bi se v PS lahko znova pojavila trenja med dvema strujama, bo padla na svetu stranke na začetku letošnjega leta.

Potočnik molči V primeru odločitve za ALDE in še posebej, če bi na volitvah nastopil Potočnik, ki bi lahko prinesel veliko glasov, bi si Bratuškova še bolj utrdila položaj v stranki v razmerju do Jankovića. Stranka pa bi si lahko v primeru uspeha na volitvah bistveno izboljšala položaj na nacionalni ravni. Potočnik konkretnega odgovora glede kandidature še ni dal.

Bruselj in Stožice V PS so nam povedali, da so evidentirali 45 kandidatov, soglasje h kandidaturi jih je oddalo 25. Med kandidati so tudi poslanci Janja Klasinc, Melita Župevc, Peter Vilfan, državna sekretarka v kabinetu premierke Tamara Vonta in obrambni minister Roman Jakič, a je njegova kandidatura zaradi zadeve Stožice vprašljiva.

Po statutu stranke je za oblikovanje kandidatne liste pristojen izvršni odbor, ki lahko predlaga kogarkoli in torej ni vezan na postopek evidentiranja. Končno odločitev o kandidatih je pričakovati sredi aprila, ko naj bi potekala predvolilna konvencija.

Ženska na vrhu liste SD Socialni demokrati Igorja Lukšiča, ki so leta 2009 prejeli dobrih 18 odstotkov ''evropskih'' glasov, bodo poskušali tudi po majskih volitvah zadržati status največje stranke, ki ga kažejo trenutni rezultati nacionalnih raziskav. Zdajšnji poslanki, Mojca Kleva Kekuš in Tanja Fajon, želita znova kandidirati, Fajonova pa bi bila tudi nosilka liste. ''Glede na podporo iz različnih delov Sloveniji pričakujem, da bi bila lahko na vrhu liste,'' nam je povedala.

Kje so dobili 120 kandidatov? Fajonova poudarja, da so postopki formalno še odprti. V stranki pravijo, da bodo evidentiranje kandidatov zaključili 15. januarja, do zdaj pa imajo kar 120 kandidatov. Med njimi so tudi župani, poslanci, ministri in nekdanji ministri, recimo minister za promet v Pahorjevi vladi Patrick Vlačič, ki nam je povedal, da se glede kandidature še ni odločil. Listo osmih kandidatov bo potrdila konferenca stranke na predlog predsedstva predvidoma na začetku aprila.

Nedosegljivih 27 odstotkov SDS V SDS želijo ponoviti zmago, ki je stranki leta 2009 prinesla skoraj 27 odstotkov glasov in dva evroposlanca. Po potrditvi lizbonske pogodbe je Sloveniji pripadel še en mandat, tako da je leta 2011 poslanka postala še nekdanja ministrica za zdravje v drugi Janševi vladi Zofija Mazej Kukovič. Tako se je pridružila Romani Jordan in najverjetnejšemu nosilcu liste največje opozicijske stranke Milanu Zveru.

''Verjetno bo tako, ni mi znano, da bi kdo drug izrazil željo, da bi bil nosilec liste. Vsi postopki še niso zaključeni, do konca leta bo potekalo evidentiranje. Potem bo zasedal izvršilni odbor, listo pa bo potrdil svet stranke,'' nam je dejal Zver.

Potočnik kot močna klofuta Lukšiču Kandidat SDS na zadnjih predsedniških volitvah sicer ocenjuje, da je za evropskega komisarja Potočnika ponižujoče, da ga poskušajo v PS ''instrumentalizirati'' za potrebe evropskih volitev. Zver meni, da bi lahko Potočnik s kandidaturo spreminjal razmerja sil na levici in da bi bil to ''močan udarec Igorju Lukšiču''.

Kako na Janšev rezultat vpliva zadeva Patria? Podpredsednik slovenskih demokratov se še strinja, da bodo evropske volitve barometer, kako stranke kotirajo na nacionalni ravni. ''Na evropskih in jesenskih lokalnih volitvah kanimo zmagati. Če ne bo večjih pretresov, bi se to moralo zgoditi,'' je optimističen šolski minister v prvi vladi Janeza Janše, za katerega bodo to prve volitve po nepravnomočni obsodbi v zadevi Patria, poročilu protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča in posledičnemu padcu njegove druge vlade.

Peterle bo vlekel krščanske demokrate Tudi v Novi Sloveniji – krščanskih demokratih je nosilec liste predvidljiv, čeprav tudi v tej stranki postopki še niso zaključeni. Lojze Peterle je na prvih evropskih volitvah leta 2004 stranki prinesel presenetljivo zmago in skoraj 24 odstotkov glasov, nacionalno prepoznavnost pa so volitve prinesle tudi izvoljeni evroposlanki Ljudmili Novak. Za NSi, ki je bila leta 2009 zunajparlamentarna stranka, je bil ključnega pomena tudi uspeh na takratnih evropskih volitvah, ko je dosegla tretje mesto med strankami in skoraj 17 odstotkov glasov.

Zdaj želijo krščanski demokrati, ki so se leta 2011 za las prebili v državni zbor, ''jahati'' na valovih boljših rezultatov javnomnenjskih raziskav na nacionalni ravni. Novakova govori celo o zmagi, a se zdi, da je to preveč optimistična ocena. Ni nam pa še želela potrditi, da bo Peterle nosilec liste, saj postopki še niso zaključeni.

Hojs, Kucler Dolinar, Hrovat, Čadonič Špelič Kandidatno listo bodo potrjevali še v tem mesecu. Med javno bolj znanimi evidentiranimi kandidati sta ministra v drugi Janševi vladi Aleš Hojs (obramba) in Mojca Kucler Dolinar (visoko šolstvo), poslanec Jožef Horvat in direktorica veterinarske uprave Vida Čadonič Špelič. Vodja poslanske skupine Matej Tonin za zdaj ni ''v evropski igri'', saj ga potrebujejo v državnem zboru, pravi Novakova.

Potočnik v reciklažo? Peterle ne verjame Peterle nam je povedal, da si želi čim prejšnji zaključek kandidacijskih postopkov. ''Izrazil sem pripravljenost, da peljem listo ponovno k uspešnemu izidu. Teren je to podprl, pričakujem, da bo odločitev izvršilnega odbora v skladu s tem.'' Kandidatura Potočnika na listi PS bi predsednika Demosove vlade začudila, ker zanj PS ni liberalna stranka. ''Pozitivna Slovenija je reciklaža. Levica za vsake volitve dela novo stranko, zdaj delajo že naslednjo,'' je prepričan Peterle.

Minister Gregor pa nič Za Državljansko listo bodo evropske volitve pomembne, ker bi ji zelo prav prišel dober izid. Stranka v raziskavah na nacionalni ravni kotira slabo kljub retorično spretnemu notranjemu ministru Gregorju Virantu, ki kandidature na teh volitvah ni izključil. Kot pa nam je povedal v nedavnem intervjuju, stranka še ni razpravljala o kandidatih za evropske volitve. Odločitev DL, ki je članica liberalne ALDE, je tako pričakovati v prihodnjih tednih.

Ljudska stranka še tretjič brez? SLS ni dobila poslanca niti leta 2004 niti leta 2009, njen predsednik Franc Bogovič pa upa, da bo tokrat drugače. Evidentiranih so imeli okrog 30 imen, seznam so zdaj skrčili za polovico, v januarju pa bo bodo listo že ''približno sestavili'', nam je povedal predsednik ljudske stranke. Poleg njega so na širšem seznamu poslanci, vključno z njihovim vodjem Jakobom Presečnikom, med drugimi pa so med imeni še podpredsedniki stranke, Janez Tomšič, Olga Franca in Jasmina Opec.

Mokre sanje SLS o Žerjavu V SLS so si sicer močno prizadevali, da bi kandidiral nekoč javnomnenjsko najbolj prepoznaven obraz SLS Radovan Žerjav, ki se je spomladi umaknil iz politike. A Bogovičev predhodnik povabila zavrača. ''Povabili smo ga, a ga ta zadeva ne zanima, za zdaj še nismo dobili pozitivnega odgovora. A bom opravil še kakšen pogovor,'' pravi predsednik SLS.

Edino DeSUS ne gre v Bruselj? Še najmanj se z evropskimi volitvami ukvarjajo v najmanjši vladni stranki. Odprta je celo možnost, da DeSUS na teh volitvah ne bi nastopila. Generalni sekretar upokojenske stranke Branko Simonovič nam je skopo razložil, da odločitev o tem še ni padla, med razlogi za morebitno neudeležbo na volitvah pa so tudi stroški takšnih volitev.

Kaj gre na živce Ivu Vajglu? Dva evroposlanca, Ivo Vajgl (Zares/ALDE) in Jelko Kacin (LDS/ALDE), sta člana zunajparlamentarnih strank. Čeprav kaže, da bosta ponovila kandidaturi, oba še ne želita razkriti vseh kart. Vajgl pravi, da je za odločitev še prezgodaj, saj ima veliko dela. ''Zgodnji štart kampanje mi gre na živce,'' nam je dejal.

Nekdanji zunanji minister v vladi Antona Ropa na listi Zares ne želi kandidirati, če bi stranka nastopila s protievropskimi stališči. Predsednik Zaresa Pavel Gantar pravi, da je glede tega morda prišlo do kakšnega nesporazuma, a vendarle pričakuje, da bo nosilec liste Vajgl.

Stranka ni pomembna, pomembna so imena Nekdanji predsednik LDS Kacin vztraja, da se še ni odločil. ''Nimam nobenih težav z mojo stranko. Ljudje bodo v vsakem primeru glasovali za imena. Stranka ni odločujoči dejavnik,'' pravi minister za informiranje v Demosovi vladi in obrambni minister v drugi vladi Janeza Drnovška ter dolgoletni poslanec državnega zbora.

Morebitne Potočnikove kandidature Kacin ne želi komentirati, ker ''z govoricami ne pridemo nikamor''. Se pa mora PS odločiti, v kateri del političnega prostora spada. ''Morda so govorice o Potočnikovi kandidaturi poskus, kako konsolidirati lastne vrste,'' ugiba Kacin.