Kastelic: Ne potrebujemo konoplje - tretje dovoljene droge. To ni prava pot iz krize.

Andrej Kastelic je zdravnik, specialist psihiater, in predstojnik Centra za zdravljenj odvisnih od drog Psihiatrične klinike Ljubljana že vse od njegove ustanovitve. Od leta 1995 vodi tudi Koordinacijo centrov za preprečevanje in zdravljenje odvisnosti od drog pri ministrstvu za zdravje. Študiral je na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, kjer je diplomiral leta 1981, specialist psihiatrije pa je od leta 1989. Med drugim je svetovalec Svetovne zdravstvene organizaciji, imel je več kot tisoč predavanj s področja odvisnosti, organiziral je številne konference in za svoje delo prejel že več nagrad.

Bi bila lahko v Sloveniji konoplja dovoljena? Andrej Kastelic pravi, da je, če v krizi vlada prepričanje, da bo kajenje trave ljudem pomagalo, da bodo imeli manj težav, to pač odločitev. Politična, ne odločitev stroke.

Prepričan pa je, da se v teh časih lahko bojujemo za kakšne druge človekove pravice kot za pravico, da smo zadeti.

Ali lahko človek postane odvisen od konoplje? Tako kot pri vsaki psihoaktivni snovi se že zaradi mehanizma delovanja na center za ugodje lahko razvije odvisnost. Pri približno 10 odstotkih ljudi se razvije odvisnost od konoplje. Ta je bolj verjetna, če ljudje začnejo drogo jemati prej. Vemo, da se možgani razvijajo vse življenje, vendar je ta razvoj v mlajših obdobjih močnejši in večina ljudi na žalost začne jemati droge v obdobju mladostništva. Pomembna je tudi količina. Ali gre res za občasno oziroma redko jemanje ali pa za redno in večletno jemanje.

Pri uživalcih, ki jemljejo veliko in redno, se pojavijo tudi svojevrstne abstinenčne težave. V zvezi s konopljo je seveda tudi veliko zmot. Nedvomno povzroča tudi duševne spremembe, čeprav nekateri temu oporekajo. Ampak tisti, ki delamo z uživalci konoplje, vidimo, da se pojavlja upad motivacije, ambicij, želje. Opažamo pridružene duševne motnje, ki jih lahko uživanje konoplje sproži ali pospeši. Vendar ne pri vseh, ta odstotek se ustavi nekje pri desetih odstotkih. Pri tej vrednosti konoplja pomeni tudi vstopna vrata v svet drugih drog. Po naših raziskavah je kar 92 odstotkov odvisnikov od heroina, zdravljenih v substitucijskih programih, začelo s konopljo.

Jemanje konoplje ne pomeni avtomatičnega jemanja drugih drog, tudi ne pomeni zanesljivo drugih zapletov, temveč poveča možnosti za to.

Kako pa uživanje konoplje vpliva na človeka? Kako vpliva na človekovo telo? Na telo poleg duševnih posledic vpliva seveda tudi fizično. Na dihala, delno na srčno-žilni sistem. Na dihala sicer vpliva kajenje katerekoli snovi, tudi če so to rože oziroma druge rastilne in povzroča zaplete. Konopljo se pogosto kadi skupaj s tobakom, tobak gori pri nekoliko višji temperaturi in stopnjuje škodljive učinke kajenja tobaka, tako če že človek kadi konopljo, je bolje, da kadi čisto konopljo.

Je pa to, kako bo konoplja duševno delovala na človeka, odvisno tudi od tonusa, ki ga ima človek. V sebi imamo kanabinoide in individualni odgovor na uporabo konoplje je torej zelo različen. Spet je vse odvisno od genetske osnove, ljudje smo različni, v telesu imamo različne varovalne dejavnike. Take, ki zmanjšajo možnost za odvisnost in škodljive učinke, in take, ki to možnost povečajo.

Predlog zakona o konoplji je podprlo več tisoč ljudi. Kakšno je vaše mnenje? Pri tem vlada velika zmešnjava. Zelo jasno moramo ločiti med tistim, kar je morebitna korist uporabe konoplje v medicinske namene, in tistim, kar pomeni prosti dostop do konoplje. Tretji vidik pa je uporaba te rastline v industrijske namene, kjer gre za konopljo, ki vsebuje zelo malo oziroma skoraj nič psihoaktivnega THC ali visok delež kanabidiola. In to so tri popolnoma različne stvari.

Mešanje vsega skupaj povzroča zmedo predvsem pri ljudeh, ki želijo konopljo uporabljati v medicinske namene. Pri zadnjem ta hip ni nobenih dokazov, da konoplja res zdravi, lahko pa pripomore k lajšanju nekaterih znakov. Zaenkrat obstajajo boljša zdravila, kar pa ne pomeni, da se to stanje morda ne bo zelo hitro spremenilo in da se ne bo pokazalo ali pa dokazalo, da ima konoplja tudi zdravilni učinek. Vemo, da lahko pri nekaterih bolezenskih stanjih lajša težave ali pa pomaga kot dodatek k standardni terapiji.

Drugo področje je samooskrba s konopljo, to je precej nenavadno. Nekdo bo moral določiti, kdo lahko sam zase goji konopljo. Zmeda na tem področju je ravno v tem, da ljudje kupujejo sestavine, za katere se ne ve, kaj sploh vsebujejo. Ve se, kateri od kanabinoidov delujejo na kakšno vrsto znakov, in ni vseeno, kakšno konopljo kadiš. Če vsebuje več THC, potem ima večji učinek na bolečino in delno deluje kot spodbujevalec apetita in proti slabosti. Ali pa če uživaš bolj kanabinoide, torej CBD, ima drugačne učinke in ravno razmerje teh substanc je zelo pomembno.

Jemanje vsega po vrsti in vsepovprek nima smisla. Zdravilo mora biti standardizirano, ni pomembno, ali je naravnega izvora ali je pridelano sintetično. V primeru konoplje bi morala veljati ista pravila kot za vsa druga zdravila. Industrijska uporaba seveda ni sporna, konoplja ima veliko snovi, ki so koristne.

Ali bodo to zaradi nevednosti obupanih kupcev nekateri prodajalci načrtno zlorabljali, preprodajali in bogateli na račun drugih ali pa želeli pri tem resnično pomagati? Treba je odgovoro uporabljati tisto, kar je koristno.

Kaj pa bi legalizacija pomenila za vas in za vaše delo? Legalizacija je slab izraz, saj kaže črno-bel vidik, vse ali nič. V življenju so redke stvari samo dovoljene ali samo prepovedane.

Ampak zakon v tej obliki je tako pripravljen. To je politična odločitev, ne more biti strokovna odločitev. Stroka v Sloveniji in po svetu ima dovolj jasno mnenje. Tudi tam, kjer so sprostili prodajo, je šlo predvsem za to, da bo država pobrala več davka ali pa so obupali in stvari ne morejo nadzorovati.

Pri nas imamo dve dovoljeni drogi, s katerima imamo dovolj težav in sta dve glavni drogi, ki najbolj ogrožata zdravje v svetu in pripomoreta k razvoju številnih bolezni in smrtnosti. Mislim, da ne potrebujemo tretje droge. Če v splošni krizi vlada prepričanje, da bo kajenje trave ljudem pomagalo, da bodo imeli manj težav, bo to pač odločitev. Mislim pa, da se v zdajšnjih razmerah lahko bojujemo za kakšne druge človekove pravice, kot za pravico, da smo zadeti. Dovolj drugih težav imamo, ki so pomembnejše.

Ta politična odločitev bo nedvomno pomenila dvoje. Individualna škoda za posameznika bo v resnici verjetno manjša. Droga ne bo prepovedana, mogoče jo bo kupiti, kvaliteta bi bila, upam, kontrolirana, država bo od nje zaslužila, preprodajalci ne bodo neobdavčeno polnili žepov na račun drugih. Nedvomno pa bo, ker konoplja povzroča škodljive učinke, število ljudi, pri katerih bodo prisotni ti škodljivi učinki, večje. Škoda bo vsaj na zdravstvenem področju večja, da ne govorim o področju vrednot, razvoja. Prepričan sem, da bo več ljudi, ki bodo imeli zaradi tega dodatne duševne pa tudi telesne težave. Če je to interes, če nameravamo težave reševati tako, se bo politika pač odločila za to pot.

Pa se vam ne zdi, da je stroka vseeno tista, ki bi morala bolj jasno in glasno povedati svoje mnenje? Stroka jasno pove, da je kajenje trave škodljivo, da povzroča zdravstvene zaplete, da večja dostopnost pomeni večje število ljudi, ki jo bo kadilo, in da bo posledično več zapletov.

Se obdobje krize pozna pri vašem delu? Pozna se, seveda. Skoraj nimamo več ljudi, ki bi jemali droge za zabavo. Vsi naši bolniki imajo zelo resne stiske, na katere med drugim vpliva tudi kriza. So v težkem socialnem položaju. Trudimo se, da nimamo čakalnih dob. Pri nas je čakalna doba za prvi pregled nekaj dni. Če pa je nujno, so lahko na vrsti tudi takoj.

Ampak imamo vse več bolnikov, ki nam sporočajo, da preprosto ne morejo priti na pregled, ker nimajo denarja za prevoz, čeprav se jim nekaj povrne, ampak nimajo niti za to, da bi založili.

Kako pa je s finančnimi sredstvi države? Država program financira od leta 1995. Sredstva za zdravstvo se ves čas krčijo, za vse isti odstotek. Za ista sredstva z isto kadrovsko zasedbo imamo v programu bistveno več bolnikov. Ta ekipa je bila prvotno zamišljena za sto ljudi, ista ekipa z istimi finančnimi sredstvi zdaj obravnava dvesto ljudi. Toliko se je spremenilo.