Kar polovica od šest tisoč kilometrov državnih cest je v slabem stanju

V preteklih letih, če ne celo desetletjih, je bilo državno omrežje glavnih in regionalnih cest talec pospešene graditve avtocest in hitrih cest. Odločitev politike, da moramo čim prej dograditi osnovni avtocestni križ S–J in V–Z, ki se je sicer izjalovila, za povrh pa še občutno podražila ves avtocestni program, je zelo zarezala tudi v denarno pogačo, ki je bila v preteklih letih namenjena za glavne in regionalne ceste.

Ficko: V treh letih direkcija izgubila 96 milijonov evrov V zadnjih treh letih je direkcija za ceste, ki skrbi za mrežo glavnih in magistralnih cest, zaradi znanih proračunskih težav državne blagajne izgubila že odobrenih dobrih 96 milijonov evrov za obnovo in investicijsko vzdrževanje državnih cest. "Takšna je pač realnost," priznava direktor direkcije Gregor Ficko. Letos naj bi imela državna direkcija za ceste na voljo nekaj več kot 235 milijonov proračunskih evrov, pa se na agenciji zavedajo, da jim bo najbrž nujen in pričakovan rebalans državnega proračuna številko znatno zmanjšal, če ne celo prepolovil.

Evropski projekti vse večja priložnost ob zmanjšani višini domačih sredstev Ker je iz leta v leto domačih sredstev za obnove in investicijsko vzdrževanje državnih cest pač vse manj, so evropska sredstva oziroma evropski projekti, kjer Slovenija iz Bruslja z naslova sofinanciranja dobi polovico ali v nekaterih primerih celo petinosemdeset odstotkov potrebnega denarja za posamezen cestni projekt, ta hip edina razpoložljiva možnost. V preteklih treh letih je Slovenija za nekatere cestne projekte na glavnih in regionalnih cestah iz Bruslja pridobila okoli 70 milijonov evrov. Največja tovrstna evropska projekta, ki zdaj tečeta pri nas, sta obvoznica Škofja Loka, ki je težak skoraj 49 milijonov evrov, in izjemno pomembna obvoznica Radlje ob Dravi, ki je vredna skoraj 13 milijonov. V direkciji za ceste napovedujejo, da se bo v kratkem nadaljevala tudi obnova šest kilometrov in pol ceste Zali Log–Davča, omenjeni projekt pa je vreden slabih 24 milijonov evrov.

Bencinski cent prava rešitev? V direkciji za ceste so prepričani, da bi morala Slovenija spet uvesti namenski lastni vir sredstev za obnovo in investicijsko vzdrževanje državnih cest. Po zgledu nekdanjega bencinskega tolarja iz preteklosti, ki je bil sprva namenjen avtocestnemu programu, pozneje pa se je zaradi različnih interesov politike utopil v integralnem državnem proračunu. Denar se je prevečkrat uporabilo tudi nenamensko. Sosednja Hrvaška ima bencinski cent (60 lip pri kupljenemu litru goriva) kot namenski vir za hrvaške avtoceste. "Brez namenskega lastnega vira preprosto ne bo šlo," napoveduje Gregor Ficko. Še zlasti po tem, ko je državna direkcija izgubila takso, ki jo vsak lastnik avtomobila plača kot nadomestilo za uporabo cest pri njegovi registraciji (iz tega naslova se na leto zbere okoli 110 milijonov evrov ), ta denar pa je zdaj namenjen za posodobitev dotrajane in zastarele železniške infrastrukture.