Kandidat za ministra: Javna uprava ni preobsežna, ampak je neučinkovita

Tudi kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar je z današnjo predstavitvijo prepričal večino na seji matičnega odbora DZ. Po zaslišanju je 11 poslancev njegovo predstavitev ocenilo kot ustrezno, neustrezna pa je bila po mnenju šestih poslancev.

Med razpravo je ministrski kandidat spregovoril tudi o očitkih glede preobsežnosti javne uprave in poudaril, da primerjave z drugimi državami ne kažejo, da bi Slovenija izrazito odstopala od evropskega povprečja. Kar v resnici vidi kot težavo, pa je njena učinkovitost, je pojasnil.

"Če se radikalno posega v število zaposlenih v javnem sektorju, naletimo na težavo socialnega sporazumevanja in blokado vseh postopkov. Treba je iskati rešitev, pri kateri bomo najprej gradili na tem, da bo javna uprava učinkovita," je dodal Koprivnikar.

"S sindikati javnega sektorja si želimo popolnoma isto" Po njegovem mnenju si sindikati javnega sektorja želijo popolnoma isto, kar si želi sam: čim bolje nagrajene, motivirane, učinkovite, zadovoljne uslužbence in ne nazadnje tudi državljane. Skupaj z njimi bo vlada poiskala rešitve, kako to doseči, a načrtov oziroma strategije pogajanj v tej fazi Koprivnikar ne želi razkrivati.

Ob koncu predstavitve je v odgovoru sindikalistu Branimirju Štruklju pojasnil, da ne načrtuje, ne pričakuje in se osebno ne zavzema za velike spremembe v plačnem sistemu, temveč za njegove izboljšave. Niti po naključju ne načrtuje ali zagovarja razdelitve tega plačnega sistema ali drugačne ureditve, je poudaril.

Glede pogajanj s sindikati javnega sektorja pa je povedal, da si je natančno prebral izhodišča, pri katerih so pogajanja končali z odhajajočo vlado, in jih jemlje kot temelj za nadaljevanje pogovorov. Zavzemal se bo za to, da bo pogajalska ekipa čim bolj konsistentna, kdo bo vodil pogajanja in kakšna bodo pogajalska izhodišča, pa je treba prepustiti odločitvi nove vlade.

"Z razdrobljenostjo lokalne samouprave smo šli odločno predaleč" Več članov odbora je Koprivnikarja spraševalo tudi o lokalni samoupravi. Kandidat se zavzema za to, da se občinam spet zagotovi celovito podporo, kot so jo nekoč že imele, zdaj pa je razdeljena med različna ministrstva.

Pri občinah je Koprivnikar izrazil mnenje, da je šla Slovenija z razdrobljenostjo lokalne samouprave "odločno predaleč". A hkrati se, kot je dejal, popolnoma zaveda avtonomnosti lokalne samouprave, saj država nima pravice ukazovati občinam, naj se združujejo ali razdružujejo. Kljub temu je po njegovem mnenju mogoče zagotoviti tesnejše povezovanje občin skozi občinske uprave, skupne razvojne projekte in finančne mehanizme. To pa morda vseeno pripelje do spoznanja, da je združitev občin lahko koristna, je pristavil.

Kar zadeva njihovo financiranje se Koprivnikar osebno nagiba k temu, da bi občine prosto razpolagale z nekim izvornim prihodkom in bi bile tudi odgovorne za njegovo ustvarjanje, pobiranje. Vendar gre tu za odločitve, ki segajo tudi v nek drug resor. A, kot je dodal, to ne pomeni, da bodo s stališča lokalne samouprave privolili v kakršnekoli rešitve finančnega ministrstva, ki bi pomenile varčevanje in rezanje prihodkov.

O smiselnosti uvedbe pokrajin je Koprivnikar še neodločen O pokrajinah v Sloveniji pa je povedal, da dokončne sodbe o tem, ali je ta rešitev primerna ali ne, ne more dati. "Ne morem niti reči, ali je to dobro ali slabo, ker je to stvar poglobljenega dialoga, ki traja že leta," je pojasnil in pristavil, da bo sam v tem dialogu sodeloval z namenom, da se bo "vsakič znova vprašal, ali drugačna rešitev prinese boljši servis za državljane".

Že v uvodni predstavitvi, ko je spregovoril o vprašanju teritorialne organiziranosti državne uprave, pa se je zavzel za vnovično preučitev, katera rešitev je najbolj racionalna in bo omogočila čim boljše življenje. Osebno bi se želel izogniti novim hierarhičnim ravnem, novim organizacijskim strukturam, ki bodo podaljšale pot od odločanja do državljana.

Povedal je, da je naklonjen ideji združevanja inšpekcijskih služb, ker jih je združene mogoče organizirati tudi na lokalni ravni, z združevanjem pa pride tudi racionalnost.