Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleš Žužek

Torek,
13. 8. 2013,
16.16

Osveženo pred

8 let, 10 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

Torek, 13. 8. 2013, 16.16

8 let, 10 mesecev

Kam je izpuhtelo premoženje slovenskih milijonarjev

Aleš Žužek

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
Vzpon slovenskih tranzicijskih milijonarjev je bil silovit, skorajda čez noč so prišli do bogastva. Usodna zanje pa je bila kriza: njihovo bogastvo je skopnelo, nekateri so tudi popolnoma propadli.

Tomaž Lovše, ki je trenutno v priporu zaradi begosumnosti, tožilstvo mu očita sum zlorabe položaja, je imel vse: več deset milijonov evrov premoženja, razkošno jahto, vilo v Miamiju, 200 kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Ljubljane ... Svoje bogastvo je rad tudi javno kazal. Toda gospodarsko-finančna kriza je razkrila, da je poslovanje njegovega finančnega podjetja Diners Club slonelo na trhlih temeljih.

Lovšetov padec z vrha na dno Lovše je bil po oceni časopisa Manager na lestvici slovenskih bogatašev leta 2007 na visokem petem mestu z ocenjenih 72,8 milijona evrov. Nekaj let mu je še uspelo ohranjati bogastvo in visoka mesta: 9. mesto z 79 milijoni evrov (2008), 6. mesto s 73,6 milijona evrov (2009) in 5. mesto z 83,2 milijona evrov (2010).

Prvi resni zdrs je prišel leta 2011, ko se je njegovo bogastvo prepolovilo. Leta 2011 je imel pod palcem le še 39,5 milijona evrov (12. mesto), leto pozneje pa malenkost več, in sicer 39,7 milijona evrov (13. mesto). A ta rahel dvig je bil le kratkotrajen žarek upanje.

Letos maja je Lovše namreč doživel popoln padec, ko je Banka Slovenije njegovemu Dinersu zaradi zamujanja pri poravnavanju obveznosti do trgovcev odvzela dovoljenje za opravljanje plačilnih storitev. Novi lastnik franšize Diners Cluba Slovenija je postal Erste Card Club. Lovše je zaradi svojih poslov zdaj tudi pod drobnogledom organov pregona, ki ga sumijo kršenja zakonov. Grozi mu zapor.

Spodleteli menedžerski prevzemi so ''grob'' slovenskih tajkunov Podoben padec je doživel tudi nekdaj prvi mož Pivovarne Laško Boško Šrot. Zanj je bila usodna njegova želja, da podjetje, ki ga je vodil kot menedžer, tudi lastniško prevzame. A njegove visokoleteče načrte mu je prekrižala svetovna finančno-gospodarska kriza.

Leta 2008 se je Šrot na Managerjevi lestvici uvrstil na visoko četrto mesto (pravzaprav se je na to mesto uvrstila slamnata lastnica Danijela Raković s 146,1 milijona evrov, a se je kmalu razkrilo, da je pravi lastnik tega bogastva Šrot in da je bila Rakovićeva le kritje, da javnost ne bi izvedela za njegovo prevzemanje Laškega), že naslednje leto, ko so ga banke stisnile v kot, pa je zgrmel z lestvice. Ni pa izgubil samo bogastva, če bo nedavna sodba o zlorabi položaja pri lastninjenju pravnomočna, bo moral nekdanji prvi slovenski pivovar tudi v zapor. Grozi mu pet let in 10 mesecev. Zapor grozi tudi Igorju Bavčarju, nekdaj prvemu možu Istrabenza. Tudi njemu so zaradi krize padli v vodo načrti o menedžerskem prevzemu.

Kordež – od menedžerja leta 2007 do zapora Svojo kazen za zaporniškimi rešetkami pa sta začela že prestajati nekdaj opevana menedžerja, Hilda Tovšak in Bine Kordež. Tovšakova je pripeljala v propad gradbeno podjetje Vegrad in bila nato obsojena zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja na dveletno zaporno kazen, nato pa je bila propadla gradbena baronica obsojena še na pet let zaradi nepravilnosti pri zadevi Betnava in Rimske terme.

Kordež je imel leta 2008, eno leto po tem, ko je izpeljal menedžerski prevzem Merkurja in zanj dobil priznanje Manager leta 2007, po oceni revije Manager pod palcem 15,7 milijona evrov, kar je zadostovalo za 68. mesto. Junija letos je bil Kordež dokončno obsojen na šest let zapora zaradi protipravnega pridobivanja premoženjske koristi. Skopnelo je tudi bogastvo. Kordež je bil tudi član sveta Banke Slovenije. Kot vemo, je Banka Slovenija tarča kritik, da je mirno gledala podeljevanje bančnih kreditov za managerske prevzeme.

Zaradi nepravilnosti v zadevi Čista lopata je bil obsojen tudi prvi med gradbenimi baroni Ivan Zidar, dolgoletni alfa in omega podjetja SCT, ki ga je leta 2011 pokopala kriza. Kazni Zidar, ki je SCT-ju kraljeval tri desetletja, še ne prestaja. Leta 2008 je imel po oceni Managerja 49,2 milijona evrov (19. mesto na lestvici), dve leti pozneje na lestvici najbogatejših ni bilo več ne duha ne sluha o njem.

Usodna poteza Branka Drobnaka Nekateri bogataši pa so ostali le brez bogastva, a svobodni. Takšen je na primer nekdanji pidovski baron, nekdanji lastnik finančnega holdinga Poteza Branko Drobnak. Leta 2008, leto pred letom 2009, ko je kriza prvič močno udarila Slovenijo, je bil na Managerjevi lestvici na visokem osmem mestu z ocenjenimi 119,6 milijona evri. A istega leta je storil tudi usodno napako in kupil pet odstotkov NLB-ja. Zgrešena odločitev je leta 2010 pripeljala do stečaja Poteze.

Prvi bodo zadnji … Zaradi krize je skopnelo tudi bogastvo nekdaj najbogatejšega Slovenca Mirka Tuša. Med letoma 2007 in 2010 je bil na vrhu Managerjeve lestvice. Največje premoženje je imel leta 2008 s 550 milijoni evrov. Leta 2010 je imel še ocenjenih 196,2 milijona evrov, naslednje leto pa je zdrsnil na četrto mesto (100,1 milijona evrov), leta 2012 pa je njegovo bogastvo izpuhtelo in ga med prvimi stotimi ni več najti. Za razliko od managerjev, ki so hoteli lastniniti podjetja, pri tem pa padli v jamo, ki so si jo sami skopali, je Tuša v kot stisnila finančna kriza

Z lestvice je že leta 2011 zletel tudi največji lastnik Autocommercea Herman Rigelnik, ki je bil leta 2008 na Managerjevi lestvici na 46. mestu z 21,4 milijona evrov. Kriza je udarila tudi še po drugih bogataših: Zdenku Pavčku, ki je pripeljal v propad Viator&Vektor, medijskemu povzpetniku z Dela Revij Mateju Raščanu

Ne spreglejte