Kakšno državo nam obljublja vlada, ki jo bomo dobili čez nekaj ur

V vladi Mira Cerarja, ki bo čez nekaj ur potrjena v državnem zboru, je nekaj znanih imen, nekateri so bili celo ministri v več različnih vladah, večina pa se bo z vodenjem ministrskih resorjev spoprijela prvič. Zbrali smo napovedi ukrepov, ki jih obljubljajo bodoča prva imena na tistih ministrstvih, ki so za državo najpomembnejša.

Največ izzivov čaka Dušana Mramorja Najpomembnejše ministrstvo v novi vladi, finančno, bo vodil Dušan Mramor, ki je na istem stolčku sedel že pred dobrim desetletjem v vladi Antona Ropa.

V obljubah je Mramor jasen: "Razmere so resne. Manevrskega prostora za razna politična preigravanja in blokade ni." Vodil bo restriktivno fiskalno politiko. Njegov cilj je, potem ko javnofinančni primanjkljaj upade pod zahtevane tri odstotke BDP, zniževanje dolga pod 60 odstotkov BDP. Med najpomembnejšimi viri za povečanje javnofinančnih prihodkov stavi na bolj učinkovito delovanje finančne uprave in gospodarsko rast. Prihranke pa po drugi strani vidi predvsem v zmanjšanju neracionalne porabe.

"Pametna privatizacija" Mramor zagovarja privatizacijo po pameti. "Pri strateškem državnem premoženju me boste zelo težko prepričali, da je privatizacija pametna," je dejal.

Drugače pa meni o portfeljskih naložbah države – v tem primeru meni, da jih država ne more dovolj skrbno upravljati, zato je po njegovem mnenju privatizacija potrebna. Mramor ne napoveduje novih davkov razen nepremičninskega.

Pod gospodarskim ministrom Petrovičem: nižja obremenitev dela in več tujih naložb Kandidat za gospodarskega ministra Jožef Petrovič napoveduje ukrepe za sistemsko razdolževanje, spodbujanje izvoza, zajezitev sive ekonomije, premik v krepitvi socialnega partnerstva, znižanje obremenitve dela, zmanjševanje subvencij, škodljivih do okolja, ter povečanje nadzora nad subvencijami in tudi nad Slovenskim državnim holdingom in slabo banko.

Kot pravi Petrovič, se mora privatizacija zaradi verodostojnosti države nadaljevati, korak naprej pa bi bila tudi uvedba davčnih blagajn. Med mogoče naložbe, ki naj bi zagnale gospodarstvo, kandidat za ministra vključuje naložbe v komunalno infrastrukturo, v obnovo mostov in cest, v energetsko obnovo stavb, v kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave. Nove vire za kreditiranje vidi tudi v tujih neposrednih naložbah. Med drugim bi bilo treba prevetriti področje izvršb, ki ob pritožbah močno zavlečejo postopke.

Petrovič je zagovornik sprememb pri podeljevanju subvencij – te bi se morale iz nepovratnih spremeniti v povratne. Zagovarja tudi večjo podporo podjetjem pri preboju na tuje trge in za okrepitev turizma. Kot pravi, bi lahko Slovenija imela kolesarsko stezo od Puconcev do Pirana.

Denar za ceste ne bo na ramenih davkoplačevalcev Ministrstvo za infrastrukturo bo vodil Peter Gašperšič, ki napoveduje bolj učinkovito gospodarjenje z obstoječo infrastrukturo.

Prednostno namerava uresničiti tiste infrastrukturne naložbe, za katere jim bo uspelo zagotoviti sofinanciranje EU in ki bodo ob predaji v uporabo zagotavljale denarni tok za servisiranje posojil. Za lastno udeležbo predvidevajo najetje posojil Evropske investicijske banke.

"Finančne vire za infrastrukturo bo treba v prihodnje iskati zunaj prihodkov državnega proračuna," napoveduje Gašperšič. Načrtuje tudi proučitev uvedbe elektronskih vinjet za osebna vozila.

Drugega železniškega tira Divača‒Koper ne bo "Nima smisla načrtovati nečesa, česar nismo sposobni izvesti, zato pa potem obleži v predalu," pravi Gašperšič, ki meni, da je za potrebe Luke Koper dovolj nadgradnja obstoječega tira Divača‒Koper, pri čemer je opozoril, da ni pomemben le ta odsek, ampak tudi nadaljevanje proge do Ljubljane.

Tudi projekt tretje osi se mu v takšni obliki, kot je zasnovan, ne zdi izvedljiv. "Cestne povezave so potrebne, poskušali jih bomo reševati tako, da bo čim več izvedljivo v okviru obstoječih tras."

Prevetriti sistem nadzora v pravosodju Kandidat za ministra za pravosodje, nekdanji prvi mož protikorupcijske komisije Goran Klemenčič, napoveduje, da bo v prvih šestih mesecih vpeljal protikorupcijski pregled zakonodaje. Zavezal se je, da bodo zakoni pripravljeni veliko bolj pregledno, kar bo dosegel s sodelovanjem s strokovno javnostjo.

Glede slovenskega sodstva prihodnji pravosodni minister meni, da sistem odgovornosti v sodstvu ni dovolj učinkovit in da bi bilo treba prevetriti notranji sistem nadzora. Klemenčič ni naklonjen neposrednemu prenosu sodnih obravnav, se pa zavzema za večjo preglednost vodenja spisov.

Prevetritev tožilskih vrst Največje prevetritve Klemenčič napoveduje tožilski organizaciji, ki naj bi bila od vseh pravosodnih sistemov najbolj zaprta in naj bi kljub spremembam zakonodaje doživela najmanj reform.

Tožilstvo po njegovem mnenju potrebuje možnost zaposlovanja zunanjih sodelavcev, sploh zdaj, ko morajo po zakonu o odvzemu premoženja nezakonitega izvora delovati tudi v civilnih postopkih.

Odločen boj proti korupciji Kandidatka za ministrico za zdravje Milojka Kolar napoveduje hud boj proti korupciji v zdravstvu, največ pozornosti bo posvetila primerni zdravstveni ravni.

Kot nova ministrica za zdravje se bo zavzemala za: ‒ spodbude za tiste družinske zdravnike, ki bi se odločili za delo v bolj odročnih krajih. Te ne bi bile nujno finančne, včasih so namreč takšnim zdravnikom zagotovili stanovanje ali pa zaposlitev za partnerja; ‒ možnost spremembe obstoječe zakonodaje, s katero bi preprečevali zlorabe in korupcijo; ‒ skupna javna naročila za nabavo zdravil, opreme in medicinskih materialov; ‒ časovno omejitev podeljevanja koncesij.

Po njenem mnenju se okoli zdravstva vrtijo ene in iste teme, povezane s korupcijo, javnimi naročili, lobiji in podobnimi stvarmi. Ministrstvo bo po njenem prepričanju moralo pripraviti niz ukrepov, da prepreči takšno dogajanje. Kdaj bi lahko izvedli reformo zdravstvenega zavarovanja, Kolarjeva ni napovedala.

Odpuščanja v javni upravi naj ne bi bilo Kandidat za ministra za javno upravo Boris Koprivnikar pravi, da ne bo krčil javne uprave, temveč se bo zavzemal predvsem za njeno večjo učinkovitost. Prav tako se ne zavzema za velike spremembe v plačnem sistemu, temveč za njegove izboljšave.

Glede lokalne samouprave je Koprivnikar dejal, da je šla Slovenija z njeno razdrobljenostjo "odločno predaleč". A se hkrati popolnoma zaveda avtonomnosti občin, saj tem država nima pravice ukazovati, naj se združujejo ali razdružujejo.

Upa, da bomo morda vseeno spoznali, da je združitev nekaterih občin lahko koristna, naklonjen pa je tudi zamisli združevanja inšpekcijskih služb.