Ponedeljek, 27. 5. 2024, 10.24
6 mesecev, 4 tedne
Kakšna so stališča kandidatnih list o evropski obrambni politiki
V luči zaostrenih varnostnih razmer se krepijo pozivi k močnejši obrambni aktivnosti EU. Tudi liste iz Slovenije, ki se bodo potegovale za vstop v Evropski parlament, se s tem večinoma strinjajo, precej enotne so tudi glede nujnosti zmanjšanja odvisnosti EU od ZDA. Razdeljene pa so pri vprašanju, ali naj EU dobi evropskega komisarja za obrambo.
STA je strankam in listam, ki se bodo potegovale za sedeže v Evropskem parlamentu, zastavila naslednji vprašanji, povezani z obrambo oziroma evropsko obrambno politiko:
1. Ali v luči zaostrenih varnostnih razmer v Evropi menite, da bi morala EU okrepiti sodelovanje na področju obrambe, spodbujati nadaljnji razvoj evropske obrambne industrije in zmanjšati odvisnost od ZDA na tem področju? Na kakšen način?
2. Bi morala imeti prihodnja Evropska komisija posebnega komisarja za področje obrambe?
1. V EU se zaradi različnih sistemov podvajajo obrambne zmogljivosti, večja koordinacija in poenotenje bi prinesla mnoge koristi. Na zunanjem, varnostnem in obrambnem področju bi morala EU nastopati neodvisno od vseh drugih držav in v tem smislu absolutno podpiramo tudi zmanjšanje odvisnosti od (denimo) ZDA. Načeloma smo za spodbujanje razvoja obrambne industrije, a moramo zagotoviti, da bodo sredstva pravično porazdeljena, ter jih nameniti predvsem v raziskave in razvoj tehnologije z večnamensko uporabo.
2. Glede na dogajanje na celini in Bližnjem vzhodu zagotovo ne bi imeli nič proti komisarju za obrambo.
1. Seveda. V tem trenutku prek financiranja v zvezi Nato za našo varnost plačujejo predvsem ameriški davkoplačevalci. Srečujemo se s številnimi varnostnimi grožnjami, zato so tudi investicije v obrambno industrijo nujne. Menimo, da je treba v proračunu EU prerazporediti sredstva, da bi zagotovili razvoj obrambne industrije. Že od padca berlinskega zidu se je to področje močno zapostavljalo, kar nas je pripeljalo do stanja, ko Evropa ni sposobna sama zagotoviti svoje varnosti.
2. Da, to je tudi predlog EPP. V teh časih varnostnih groženj je komisar za obrambo nujen.
1. Skupna moč EU na skoraj vseh področjih je večja kot moč ZDA, Rusije in Kitajske. EU ima skupne interese in prav je, da bi jih uveljavljala bolj samostojno tudi z večjo povezanostjo na obrambnem področju.
2. Da, če želi zgraditi samostojne obrambne kapacitete. V evropskem obrambnem oziroma strateškem kompasu opredeljeni cilji niso bili doseženi. To ni bilo mogoče, ker nismo imeli osebe, ki bi dejansko bdela nad to izvedbo.
1. Smo odločno proti nadaljnjemu spodbujanju in krepitvi militarizacije EU ter obrambne industrije, saj to ne vodi k miru, temveč povečuje možnosti vojnih spopadov. Prav tako je treba zmanjšati odvisnost od ZDA, predvsem na področju nabave njihovega orožja in sledenja njihovemu vojaškemu lobiju. Smo člani Nata, ki mora odigrati svojo vlogo in nalogo, ne da bi tukaj izpolnjeval izključno ameriške agresorske ter druge politične interese. Stremeti in zagovarjati moramo le mir in še enkrat mir.
2. Absolutno ne.
1. Izgradnja okrepljenega obrambnega stebra EU zaradi razmer in napovedi ZDA, da moramo v Evropi sami poskrbeti zase, postaja nujnost. Že danes poznamo nastavke, na podlagi katerih bi v EU lahko začeli vzpostavitev stalnih kolektivnih zmogljivosti. Po eni strani t. i. bojne skupine EU in po drugi razvoj zmogljivosti EU za hitro napotitev, kot jih predvideva strateški kompas. Ker po nekaterih podatkih kar 80 odstotkov evropske orožarske industrije še vedno deluje v nacionalnih okvirih, bi bilo smiselno razmišljati o združevanju po vzoru letalske industrije – Airbusa.
2. Da.
1. EU bo za varnost morala storiti več. Za lastno varnost bomo morali poskrbeti sami, ključen je dvig obrambnih izdatkov in izgradnja kredibilnih obrambnih sil za odvračanje potencialnih groženj. Dosledno moramo slediti sprejetemu strateškemu kompasu in postati kredibilen člen znotraj zavezništva Nata.
2. Da.
1. Vse napore je treba usmeriti v diplomacijo, katere cilj je zmanjšanje številčnosti oboroženih sil, obsega konvencionalnega orožja v Evropi ter popoln umik jedrskega orožja. Oboroževanje in militarizacija vodita oboroževalno tekmo, ki bo delovala kot sifon, ki bo ustavil vsa sredstva, ki jih nujno potrebujemo za zagotavljanje pravičnega podnebnega prehoda, skrb za starejše ter socialno šibke, gradnjo stanovanj in tako dalje.
2. Ne.
1. Podpiramo krepitev sodelovanja. Ne sme in ne more pa ta nadomestiti diplomacije ter mirovne politike, ampak jo mora okrepiti in dajati verodostojnost v mednarodnem okolju. Smo za zmanjšanje odvisnosti EU od ZDA na področju obrambne industrije, a hkrati to ne sme biti opravičilo za vojno dobičkarstvo. Zagovarjamo okrepitev mehanizmov demokratičnega nadzora in močnega regulatornega okvira.
2. To bi zahtevalo spremembe temeljne pogodbe EU, za kar pa ni politične volje. Zagovarjamo večjo aktivnost na področju obrambe visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko. Industrijski del pa lahko pokriva komisar, odgovoren za industrijo. Morda se oblikuje poseben direktorat v Evropski komisiji.
1. Okoliščine nam bistvenih alternativ niti ne dopuščajo. Pri tem je treba predvsem poudariti, da varnost, obramba in obrambna industrija niso sopomenke. Pomembno je predvsem zavedanje, da se mora Evropa zanesti nase, pri tem pa zelo paziti, da interesi obrambne industrije ostanejo podrejeni interesom varnosti ljudi, držav članic in EU kot celote.
2. To ni nujno potrebno.
1. EU bi morala podpirati nacionalne obrambne politike članic, hkrati pa zagotavljati platformo za usklajevanje, ko je to v interesu skupne varnosti. S tem pristopom se ohranja suverenost držav, medtem ko EU omogoča izmenjavo praks in koordinira skupne iniciative.
2. Z imenovanjem posebnega komisarja za obrambo bi lažje usklajevali obrambne politike EU, povečevali učinkovitost sodelovanja in prispevali k samozadostnosti.
1. Obrambno sodelovanje da, za sanje o skupni EU vojski pa smo precej pozni. Po dolgoletnem patronatu Nata so vse članice EU postale odvisne od ameriških orožarskih lobijev in praznih obljub o kolektivni varnosti, kar se vsak dan bolj izkazuje skozi oslabitev obrambne industrije do te mere, da ne dosega niti osnovnih potreb članic EU. Neodvisnost od ZDA in Nata lahko dosežemo le z izstopom iz zveze Nato ter šele nato z vzpostavitvijo lastnih obrambnih sil EU.
2. Zadostuje le svet obrambnih ministrov članic EU. Postavljati komisarja le zaradi dobrega občutka Evropske komisije pa je popolnoma nepotrebno.
Odgovori so navedeni po vrstnem redu strank oziroma list, kot bodo navedene na glasovnici za evropske volitve.