Kako se je sodni svet odzval na Janševe besede o nespoštovanju sodbe

V sporočilu za javnost je sodni svet uvodoma pojasnil, da je v srednjem veku sodna funkcija pripadala kralju, ta pa jo je lahko prenesel na sodnika. Sodnika je imenoval sam in ga odpoklical, sodnik je odločal po njegovih navodilih. Kralj je nato sodno funkcijo prenesel na fevdalce, ti pa je niso več opravljali kot kraljevi delegati, ampak so jo izvrševali kot osebno pravico.

Postopno se je pojavilo spoznanje, da morajo posamezniku zagotoviti pošteno in nepristransko sojenje in da je to mogoče le, če mu sodi neodvisen sodnik. Zato so sodnike začeli izbirati med tujci, ki niso bili podvrženi lokalnim vplivom. Tako so se postopoma uveljavili profesionalni sodniki, ki niso bili več pod neposredno oblastjo kralja, navaja sodni svet.

Pravila, ki zagotavljajo neodvisnost sodstva, niso namenjena temu, da bi varovala nedotakljivost sodnikov, poudarjajo v sporočilu za javnost, temveč so namenjena zaščiti državljanov pred zlorabo državne oblasti. Charles de Montesquieu je, so zapisali, razvil nauk o delitvi oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno, in le v državah, v katerih je uveljavljeno to načelo, je sodstvo resnično neodvisno, še dodajajo.

Sodni svet o delitvi oblasti To načelo temelji na izhodišču, da morajo biti te tri funkcije porazdeljene med različne, medsebojno neodvisne državne organe, ustavna ureditev mora biti taka, da ena oblast ustavlja drugo, kot temeljno načelo demokratične pravne države pa je umeščeno tudi v 3. člen Ustave Republike Slovenije.

Zakonodajno funkcijo, sprejemanje zakonov, tako v sistemu parlamentarne demokracije opravlja parlament, vlada in upravni organi skrbijo za izvrševanje zakonov, sodstvo pa rešuje spore v zvezi s kršitvami pravnih aktov in izvaja ustavnosodni nadzor.

Podrobnejši sistem delitve oblasti je razviden iz analize medsebojnega in vzajemnega učinkovanja različnih ustavnih določb, ki temeljno ustavno načelo o delitvi oblasti razčlenjujejo bolj natančno. Te določbe morajo biti takšne, da zagotavljajo mehanizem medsebojnega nadzora in omejevanja.

Pomembno je, kdo imenuje in razrešuje sodnike Z organizacijskega vidika to pomeni, da praviloma nosilci posameznih vej oblasti ne postavljajo samih sebe, ampak jih na funkcijo postavlja ljudstvo – neposredno (na primer poslance z volitvami) ali posredno (tako, da v postopku postavljanja na oblast s takšnimi in drugačnimi pristojnostmi sodelujejo predstavniki drugih vej oblasti).

Zato je zelo pomemben vidik neodvisnosti sodstva prav to, kdo imenuje in razrešuje sodnike in predsednike sodišč, meni sodni svet in dodaja, da gre za iskanje občutljivega ravnovesja med zagotavljanjem nujnega nadzora drugih dveh vej oblasti nad delom sodstva in preprečevanjem nedopustnega vplivanja drugih dveh vej oblasti na delo sodnikov in na njihove odločitve.

Sodni svet: Neodvisen sodnik ne odloča tako, da ustreže določeni politični eliti "Država in funkcionarji drugih dveh vej oblasti so namreč zelo pogosto stranke v sodnih postopkih. Sodniki na primer odločajo o odškodninski odgovornosti države zaradi nezakonitega ravnanja državnih organov proti posameznikom, o kazenski odgovornosti članov vlade in parlamenta, o kršitvah pravic iz delovnih razmerij proti državi kot delodajalcu. Pravica vsakega državljana je, da v teh sporih odloča neodvisen sodnik. Sodnik pa je neodvisen takrat, ko odloča tako, kot misli, da je prav in v skladu z zakonom, in ne tako, da bo ustregel določeni politični eliti, ker se bo bal, da bo ta čez leto ali dve odločala o njegovem imenovanju, napredovanju, plači ali razrešitvi," so se odzvali tudi na Janševo pripombo o trajnem sodniškem mandatu. Ustavno sodišče RS je v eni od svojih odločb poudarilo, da je konkretna izvedba načela medsebojnega nadzora in omejevanja posameznih vej oblasti v vsaki posamezni državi tako različno izpeljana, da o takšnih vprašanjih, kot je ureditev imenovanja sodnikov ali predsednikov sodišč, ni mogoče določiti splošnega pravila. Vzpostavitev demokratične pravne države je namreč celo bolj odvisna od zgodovinskega razvoja in politične kulture kot pa od ustavnopravne in zakonske ureditve, pravijo na sodnem svetu.

Če je politična kultura na visoki ravni, so potrebe po varovalkah majhne Povedano drugače: če je politična kultura na zelo visoki ravni, je potreba po zagotavljanju ustreznih varovalk v ustavi in zakonu za neodvisnost sodstva majhna. Če pa je politična kultura na nizki ravni, morajo biti varovalke za neodvisnost sodstva toliko močnejše.

"Pozivi predsednika SDS Janeza Janše k nespoštovanju sodišča in o nujnosti lustracije slovenskih sodnikov, ki jih je izrekel ob odločitvi višjega sodišča, da se potrdi sodba sodišča prve stopnje, s katero je bil spoznan za krivega kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, kažejo, da je treba ohraniti ali celo okrepiti ustavne in zakonske varovalke neodvisnosti sodstva," pravijo v sodnem svetu.

Sodniki pa lahko moralno moč in integriteto slovenskega sodstva najbolj zavarujejo tako, da kljubujejo pritiskom nosilcev političnega odločanja in medijev in pri odločanju v vsakem posameznem primeru ohranijo osebno pokončnost in zavezanost pravičnosti in pravu, še dodajajo.