Kako realne so Cerarjeve megalomanske napovedi o reformi javnega zdravstva

Če je mogoče sklepati po besedah premiera Mira Cerarja, se bo vlada kmalu lotila korenite zdravstvene reforme.

Predsednik vlade je v pogovoru za Sobotno prilogo časopisa Delo napovedal spremembe in izboljšave v zdravstvu. Sistem javnih naročil bo centraliziran, kar bo prihranilo denar, a ne na račun strokovnosti. Premier pravi tudi, da imajo v načrtu racionalizacijo zdravstvene mreže z izboljšanjem tistih njenih delov, ki so slabo upravljani, na novo pa nameravajo določiti tudi vlogo ZZZS v razmerju do drugih deležnikov v zdravstvu. Ena od bistvenih nalog bo po Cerarjevih navedbah tudi položaj bolnika: vlada se namerava posvetiti temu, kako zagotoviti njegove pravice, kako skrajšati čas, ki ga preživi v vrstah pred ordinacijami, in kako mu zagotoviti več zdravja, še napoveduje Cerar.

O tem, kako realne, kako izvedljive so premierove visoko zveneče obljube, smo vprašali poznavalce zdravstvenega sistema in deležnike, ki bodo na tej ali oni strani pri reformah morali sodelovati tudi sami.

Centralizacija z močnim nadzorom, sicer lahko sledi megakorupcija Predsednik zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina pravi, da po desetih letih brez kakršnegakoli napredka zdravstvo potrebuje predvsem pravo zdravstveno reformo. "Začeti bi se morala s financiranjem, saj ni ustrezno in prilagojeno razmeram, saj na primer nimamo zavarovalnih paketov zavarovalnic, temveč eno zavarovalnico, ki ima monopol," pravi Možina, ki poudarja, da bi z ustreznejšim financiranjem hitro lahko krajšali tudi čakalne dobe.

O napovedanem centraliziranem sistemu javnih naročil Možina misli, da bi ta mogoče res pomenil prihranek, pri tem pa opozarja, da je velika težava javnih naročil predvsem izvedba. "Treba je urediti nadzorstveno funkcijo, saj se bojim, da lahko centralizacija ob nespremenjeni nadzorni funkciji postane še večja težava. To lahko vodi do megakoruptivnih poslov." Sicer se Možina strinja, da bi bilo lahko upravljanje posameznih zavodov bolje, razlog pa vidi tudi v političnih kadrovanjih in slabih nadzornih svetih.

Direktorji klinik talci predstojnikov oddelkov? Po besedah direktorja ZZZS Sama Fakina so rešitve v zdravstvu lahko sprejete precej hitro, tudi brez centralizacije javnih naročil. "Ministrstvo bi lahko že zdaj sprejelo odločitev, da morajo bolnišnice kupovati materiale na skupnih javnih naročilih. Lahko se združijo v konzorcij za skupno naročanje, a tu nastane težava. Ta je v tem, da je upor posameznih predstojnikov klinik takšen, da so direktorji skoraj nemočni. Predstojniki klinik jim pač povedo, da če ne bodo imeli takšnega in takšnega materiala, ne jamčijo za kakovost."

Fakin poudarja še, da je veliko rezerve prav pri upravljanju zdravstvenih zavodov in bolnišnic, temu so v zadnjih 15 letih posvečali premalo pozornosti. "Naj povem za primer upravljanja zdravstvenih domov na primarni ravni. Imamo združeno gorenjsko primarno zdravstvo, kjer je ena uprava, en direktor, ena nabavna služba in tako naprej. Na drugem koncu Slovenije, v Murski Soboti, pa je pet uprav, vsak ima svojo administracijo." Ob tem dodaja, da bi bilo treba na novo pripraviti organizacijo dela, s tem bi se skrajšale tudi čakalne vrste.

Če bi bila Slovenija normalna država, bi javno naročanje brez težav reformirali Sprememba sistema javnega naročanja je zahteven projekt, ki se lahko tudi izrodi, tako da bo stvar še slabša, kot se je zgodilo pri operacijskih mizah, opozarja kirurg onkolog Erik Brecelj.

"Če bi se tega lotili strokovnjaki na pošten način, je to dobra stvar, a zelo zahtevna. V normalni državi je kaj takšnega izvedljivo. Ker Slovenija ni normalna država, bo to toliko težje. Dopuščam možnost, da bo izvedba uspešna, čeprav je po moje večja možnost, da spodleti." Brecelj pravi, da ne ve, kaj natanko je Cerar mislil s tem, da je treba na novo opredeliti vlogo ZZZS v razmerju do ministrstva, zbornice in drugih deležnikov v zdravstvenem sistemu. Težavo pri ZZZS in zasebnih zavarovalnicah kirurg vidi drugje: pri pomanjkanju nadzora nad porabo denarja zavarovalnic.

Težko dostopna ministrica Kolarjeva Ko premier napoveduje o racionalizacijo javne zdravstvene mreže, boljše delovanje delov zdravstva, ki so zdaj slabo upravljani, verjetno ne ve, o čem govori, kritično ugotavlja Brecelj.

"Optimizacija je izvedljiva, imeli smo ljudi, ki so to že počeli, dokazano in uspešno, brez rezov, glavobolov in odpuščanja ljudi. Ampak zdaj pa jim ne uspe priti do ministrice."

Cerar je sicer v pogovoru za delo nekaj besed namenil ravno odprtosti zdravstvene ministrice za stroko, dejal je, da se ta zaveda pomena sodelovanja vseh deležnikov v zdravstvu. Po drugi strani pa Brecelj o ministrici Milojki Kolar pravi: "Za zdaj je težko dostopna. Vsaj ljudem, ki so doslej dobro delali in imajo poštene namene, nekako ne uspe priti do nje. Politike jim ne uspe prepričati, da bi jo zanimalo njihovo delo."