Sreda, 26. 6. 2019, 17.16
4 leta, 10 mesecev
Kako politika izkorišča iztirjenje vlaka za promocijo drugega tira
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,58
8
Po oceni Slovenskih železnic bi promet znova lahko stekel v petek.
Čeprav še ni jasno, kaj je bil vzrok včerajšnjega iztirjenja vlaka, del politike že sklepa, da nesreča vlaka kaže, kako zelo potrebujemo drugi tir. Da izredni dogodek kaže, da ga potrebujemo, zatrjujejo ministrica Alenka Bratušek, projektno podjetje za drugi tir 2TDK in tudi opozicijska Levica. Ta se obenem do zgraditve drugega tira zavzema za omejitev prometa - predlaga celo, da bi po tirih vozili le blago za slovenske potrebe.
Gasilci in pristojni nadaljujejo odstranjevanje posledic včerajšnjega iztirjenja tovornega vlaka v predoru Hrastovlje na železniški progi med Koprom in Ljubljano, v katerem je prišlo do izlitja kerozina. Odgovora na vprašanje, zakaj se je nesreča zgodila, še ni.
V SŽ - Infrastruktura so sicer za Radio Slovenija danes popoldne povedali, da prvi izsledki kažejo, da bi vzrok nesreče lahko bil zlom kretnice. A prvi mož železnic Dušan Mes, ki škodo ocenjuje na poldrugi milijon evrov, je bolj previden: vzrok bo pokazala preiskava.
Kot pišemo v članku Nesreča vlaka: je pitna voda na Obali zaradi izliva kerozina varna?, pa bo onesnaženje na vodovarstvenem območju verjetno prineslo težave pri vodooskrbi Obale, kar je zelo slaba novica pred sušnim delom leta in vrhuncem turistične sezone.
Nesreča bi se lahko zgodila tudi na novem tiru
A še pred prvimi ocenami mogočega vzroka nesreče je del politike že sklenil, da je nesreča znak, da potrebujemo drugi tir.
"Očitno bo treba določene stvari urediti. Nova proga, ki se že gradi, je očitno potrebna ne le zaradi gospodarstva in Luke Koper, temveč tudi zaradi ljudi in pitne vode," je ob ogledu kraja nesreče za Radio Slovenija povedala infrastrukturna ministrica Alenka Bratušek.
Podobno so sporočili iz 2TDK, projektnega podjetja za drugi tir, kjer so zapisali, da se bo nova proga "v največji možni meri izognila občutljivemu vodovarstvenemu območju reke Rižane in bo zgrajena po evropskih standardih". Pojasnili so, da bo v skladu s temi standardi odpadna voda iz predorov prek lovilcev olj vodila v vodotesne zadrževalne bazene in "v primeru izrednih dogodkov omogočala odvoz na čiščenje in v nadaljnjo obdelavo".
Iz opozicijske Levice, ki ima z vlado sklenjen sporazum o sodelovanju, pa so sporočili, da je "preveč nevarno, da bi se zaradi zaslužkov igrali z zdravjem in življenji ljudi". Pozvali so, da naj vlada v proračuna za leti 2020 in 2021, ki ju bo obravnavala jeseni, vključi razpravo o proračunskih 200 milijonih za drugi tir (po scenariju prejšnje vlade Mira Cerarja naj bi ta vložek zagotovile zaledne države, kar pa je zdaj malo verjetno) ter draga posojila 2TDK pri komercialnih bankah nadomesti z državnimi poroštvi in obveznicami.
Šef Slovenskih železnic Dušan Mes meni, da drugi tir seveda potrebujemo, da pa te nesreče predvsem ne bi povezoval z 1,3 milijarde evrov vrednim projektom. "Drugi tir potrebujemo iz drugih razlogov. Potrebujemo ga, ker je zdajšnja proga preobremenjena," pravi. Nesreča pa se teoretično lahko zgodi kjerkoli in kadarkoli, lahko bi se zgodila tudi na novem tiru in je v vsakem primeru težava.
Vozili bi le za slovenske potrebe
V Levici dodatno pozivajo, da naj vlada v sodelovanju s Slovenskimi železnicami pripravi akcijski načrt za varnost prometa na danes preobremenjeni železniški progi Divača-Koper do začetka uporabe drugega tira. Včerajšnja nesreča dokazuje, da vzdrževanje ni ustrezno, promet pa se bo v prihodnje samo povečeval, menijo.
"Zato je jasno treba povedati, koliko vlakov in kakšnih vlakov lahko vozi po tej progi. Po potrebi uvesti omejitve prometa, zlasti nevarnih snovi, in daljše zapore proge za vzdrževalna dela. Recimo omejiti ali prepovedati tranzit določenega, zlasti nevarnega tovora in voziti le toliko, kot znašajo potrebe Slovenije."
Kot je razumeti, si torej želijo, da bi po tirih vozili le blago za slovenske državljane in podjetja.
O omejitvi prometa se niso pogovarjali
Zasedenost primorske proge je ves čas nad optimalno zasedenostjo po mednarodnih standardih, pravi šef železnic Dušan Mes. To je sicer dovoljeno, a povečuje dinamiko in stroške potrebnega vzdrževanja.
Da je proga preobremenjena, sicer že dalj časa opozarjajo tudi na železnicah. "S posodobitvami, kot je gradnja izvlečnega tira, in gradnjo postaj v Divači ter Kopru smo zmogljivost proge v zadnjih letih dvignili z 62 na 90 vlakov dnevno. A to je teoretična zmogljivost, mi pa zaradi velikega povpraševanja prepeljemo prek 100 vlakov dnevno. Proga je vseskozi polno zasedena," razlaga Mes. To je sicer dovoljeno, a povečuje dinamiko in stroške potrebnega vzdrževanja.
Na vprašanje, ali bi bili po njegovem mnenju glede na projekcije, ki napovedujejo rast tovornega prometa na tej progi, potrebni kakšni ukrepi za zagotovitev varnosti proge do zgraditve drugega tira, odgovarja, da te že izvajajo. Vzdrževalna dela, na primer, izvajajo med posameznimi vlaki. Ko en vlak odpelje, pol ure delajo, dokler ne pripelje nov vlak. Zavedajo pa se, da obremenjenost proge pušča tudi okoljske posledice.
A vsaka omejitev prometa bi "udarila" tako Slovenske železnice kot tudi Luko Koper. Kot pravi, se o takem ukrepu niso nikoli pogovarjali. Poleg tega je zelo težko določiti, kako bi omejili promet oziroma kaj bi izločili. "Vsako blago, ki se prevaža po železnicah, je po svoje nevarno. Tudi kontejnerji in avtomobili, premog, ruda," našteva in dodaja, da bi tudi selitev na ceste prinesla omejitve in tveganja. Ne nazadnje pa bi v primeru omejitve po zgraditvi drugega tira promet težje znova povečali, meni.
8