Kako je Slovenija ustvarjala in uničevala svoje bogastvo

Slovenija, ki se je osamosvojila junija 1991, je bila v osemdesetih letih prejšnjega stoletja del socialistične Jugoslavije, ki je bila tedaj v hudi gospodarski krizi (prezadolženost, pomanjkanje deviz, zaostalo gospodarstvo …). Za razliko od "zlatih sedemdesetih", ko se je blaginja ljudi v Jugoslaviji na valovih poceni tujih posojil povečevala, je v naslednjem desetletju – "kriznih osemdesetih" – Jugoslavija padla v gospodarsko agonijo. Slovenija zdrsne v tranzicijsko depresijo 1991–1992 Srbska gospodarska vojna proti Sloveniji konec osemdesetih let, srbski vdor v jugoslovanski monetarni sistem, razpad Jugoslavije leta 1991, napad JLA na Slovenijo, izbruh vojaških spopadov južno od Kolpe, ki so te trge skorajda odrezali od slovenskih podjetij, in prehod na nov gospodarski sistem so Slovenijo leta 1991 in 1992 pahnile v t. i. tranzicijsko depresijo. S to tranzicijsko depresijo so se – bolj ali manj – soočile vse nekdanje socialistične dežele.

Po podatkih Svetovne banke je bil nominalni bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v Sloveniji leta 1990 6.350 evrov (nominalni BDP je merjen v tekočih oziroma zdajšnjih cenah, op. p.), leta 1991 pa je padel na 4.627 evrov, naslednje leto je bil še nižji – 4.579 evrov. Ko je Slovenija prebrodila prvi gospodarski šok, se je začel BDP vzpenjati. Leta 1993 je bil 4.645 evrov, leta 1996 pa že 7.763 evrov.

Slovenija najbogatejša leta 2008 Nato je BDP na prebivalca med letoma 1997 in 2001 nihal – najnižji je bil leta 2000, in sicer 7.333 evrov. Leta 2002 se je spet opazno povzpel (8.468 evrov). Od leta 2004, ko je Slovenija postala članica EU (pridružena članica je bila od leta 1999), so se začela leta strmega dviga: od 12.369 evrov leta 2004 do 19.712 evrov leta 2008.

Nato je leta 2009 Slovenijo udarila svetovna finančno-gospodarska kriza, ki je razkrila strukturne napake, ki v času debelih krav niso bile v ospredju (za našo državo prevelik javni sektor, tajkunski prevzemi, s temi prevzemi povezana slaba bančna posojila …).

Uničevanje slovenskega bogastva V skladu z ekonomsko teorijo avstroliberalizma bi lahko dejali, da se bogastvo v Sloveniji ni več ustvarjalo, ampak se je začelo njegovo uničevanje. BDP na prebivalca je leta 2009 padel na 17.557 evrov, leta 2010 na 16.716 evrov. Naslednje leto je sledil vzpon na 17.869 evrov, leta 2012 pa spet padec na 16.103 evrov.

Svetovna banka za leto 2013 ne navaja podatkov. Po podatkih statističnega urada (Surs) je bil lani BDP na prebivalca 17.128 evrov. Pri tem je treba opozoriti, da je bil po podatkih Sursa slovenski BDP na prebivalca 17.172 evrov, torej izračunan višje, kot ga je za isto leto izračunala Svetovna banka.

Slovenski BDP, ki upošteva primerjavo kupne moči Ker pa nominalni BDP na prebivalca ne pove, kakšno blaginjo oziroma bogastvo uživajo prebivalci posamezne države, saj ne upošteva različno visokih življenjskih stroškov v posameznih državah, poglejmo, kako se je Slovenija odrezala pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči.

Po podatkih Svetovne banke je imela Slovenija leta 1990 BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, 8.415 evrov, leta 1991 7.915 evrov in leta 1992 7.665 evrov. Tako kot pri nominalnem BDP na prebivalca tudi pri BDP na prebivalca, ki upošteva primerjavo kupne moči, podatki kažejo na vzpon od leta 1993 naprej, ko je bil BDP 8.090 evrov. Razlika je med letoma 1997–2001, saj upoštevanje primerjave kupne moči kaže, da ta BDP na prebivalca ni nihal, ampak se je vzpenjal, najprej bolj počasi, od leta 2004 pa bolj opazneje. Vrh je dosegel leta 2008, in sicer 21.224 evrov. Leta 2009 je bil 19.684 evrov, leta 2010 19.677 evrov, leta 2011 20.544 evrov in leta 2012 20.787 evrov.