Kaj uničuje naše zdravstvo: korupcija ali nesposobnost?

V današnji kolumni se je profesor z medicinske fakultete, imunolog Alojz Ihan, razpisal o krizi slovenskega zdravstva in pri tem izpostavil, da so ključna težava vsakokratnega zdravstvenega ministra interesi zdravnikov, ne pa mafijski klici.

Težav se vsi zadevamo, pa si jih tudi želimo rešiti? Da je zdravstvo v globoki krizi, je neizpodbitno dejstvo, da potrebuje celovito reformo, tudi. V reforme bi šli vsi, a le "do točke, ko to zadeva mene", opozarja kirurg Erik Brecelj. Po njegovem mnenju slovensko zdravstvo tone, ker si sprememb v resnici sploh ne želimo.

Kot ključna razloga za nezmožnost reševanja zdravstvene godlje omenja konflikt interesov, na katerega naleti vsakokratni minister, in faktor nesposobnosti ne samo ministra, temveč od ljudi na ministrstvu do posameznih zdravnikov in zdravniških organizacij.

Dodatno vlaganje brez racionalizacije zgolj odlaganje težav A največja težava zdravstva so finance. Kot pravi Brecelj, na eni strani ni dovolj denarja za plače dobrih strokovnjakov, ki bi na ZZZS opravljali kakovosten nadzor nad porabo javnofinančnega denarja, na drugi stani pa je ogromno denarja potrošenega netransparentno. "Zagotovo zaradi nesposobnosti stvari kupujemo precej dražje, kot bi jih lahko. Korupcija je velika, to vidimo."

Ob dolgoročni ureditvi je zdravstvenemu sektorju treba zagotoviti večji delež BDP. A dokler ne bo dodatne racionalizacije, so dodatna sredstva za zdravstvo nesmiselna, meni Brecelj. "Če ne bo racionalizacije, 20 milijonov pomeni, da samo za nekaj let prestavimo težave."

Korupcija ni glavna težava? Dokaz, da je zdravstvo mogoče rešiti, je Zdravstveni dom Vrhnika, ki ga je ekonomist Tomaž Glažar pred dvema letoma rešil iz nelikvidnosti. "To se da z ustrezno postavljenimi direktorji," ki morajo po njegovem mnenju imeti ustrezna ekonomska znanja.

Slovensko zdravstvo je po njegovi oceni zabredlo tako globoko, ker država ni bila pripravljena na krizo. Vse od leta 2008 se zdravstvena blagajna krči, predvsem zaradi povečanja brezposelnosti in nižanja plač. Če bi bili na to pripravljeni oziroma če bi politiki leta 2008 ali vsaj leta 2009 znali ustrezno ukrepati – tako finančno kot v smislu nadzora –, teh težav ne bi bilo, meni direktor ZD Vrhnika.

V tem času se je nakopičilo ogromno težav, zato je "najlažje reči, da je za vse kriva korupcija", meni Glažar. "Kaj pa, ko bomo korupcijo rešili in bomo ugotovili, da to ni bila glavna težava? S tem zamujamo reševanje soočanja z glavnimi težavami."

"Slovenski zdravstveni sistem ni slab" Bolj kot korupcija zdravstvo razžirata krčenje sredstev in draga oprema. Ker država sredstva samo še zmanjšuje, je osnovno zdravstvo padlo do te mere, da če direktorji javnih zdravstvenih zavodov želijo ohranjati vsaj minimalno kakovost, ki je nujna, morajo delati z izgubo, poudarja Glažar.

Na drugi strani jih pesti kopica standardov, katerim mora ustrezati zdravstvena oprema, ki je zato zelo draga. To pa gre na roko predvsem posrednikom. "Za odkup zdravil se moramo dogovoriti z lekarnami, zaradi tega pa je vse 30 odstotkov dražje, kot če bi se lahko dogovarjali neposredno z dobavitelji."

Pa vendar Glažar meni, da slovenski zdravstveni sistem v svetovnem merilu ni slab, zato je treba z dodatnimi finančnimi vložki poskrbeti, da ne propade. Obenem pa ga je treba očistiti nepravilnosti.

Preveč ministrov in premalo znanja V odgovoru na vprašanje, zakaj slovensko javno zdravstvo tone, je Samo Fakin, generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, naštel štiri ključne razloge.

Prvi je ta, da je v zadnjih sedmih letih trenutno v igri že osmi aktualni zdravstveni minister. To po njegovih besedah pomeni, da ni kontinuitete vladanja in upravljanja slovenskega zdravstva. "Dolgoročnega načrtovanja ni že od leta 2000," je opozoril.

Drugi razlog je operativno upravljanje sistema, kjer je čutiti velik vpliv neformalnih skupin, predvsem Fidesa in Zdravniške zbornice, in sicer na povsem operativno upravljanje bolnišnic, zdravstvenih domov in drugih.

Kot tretji razlog za težave zdravstva je Fakin navedel, da je preveč takšnih, ki menijo, da so poklicani odločati, kaj je v zdravstvu prav, čeprav ne delajo v nobeni od institucij, ki so z zakonom postavljene, da o tem odločajo. Izpostavil je zdravniško zbornico, ki se je, kot je povedal, sama razglasila, da bo odločala o košarici pravic. "Zdravniška zbornica je za to, da zagotavlja kakovost zdravnikov, Fides pa zato, da se bori za plače. Konec. O količini pravic, organizaciji, izvajanju in količini denarja odločata skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje in parlament. Nihče drug," je poudaril.

Četrti razlog oziroma težava pa so po besedah Fakina ministri, ki praviloma "pridejo iz ambulant in imajo odločno premalo znanja".