Kaj prinaša trenutno najbolj zaželena funkcija v državi?

Za naslednika Janeza Kocijančiča, predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) vse od osamosvojitve države leta 1991, bodo danes kandidirali ljubljanski župan Zoran Janković, dozdajšnji predsednik OKS in predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec ter nekdanji vrhunski športnik in poslovnež Andraž Vehovar. Razplet je nepredvidljiv. Poglejmo, zakaj.

Zakaj je funkcija predsednika OKS tako mamljiva? V športu vlada izredno zanimanje za vse funkcije, čeprav so večinoma volonterske. Te poleg slave prinašajo še številne zasebne ugodnosti, predvsem odlična poznanstva in poslovne priložnosti. Gre za neke vrste osebno potrditev, ki prinaša povezave z domačimi in tujimi politiki ter povezave v mednarodnih športnih krogih ter ne nazadnje upravljanje veliko denarja.

Takšen primer je podjetnik Tomaž Lovše, ki ga pred nastopom funkcije predsednika Smučarske zveze niso povezovali s športnimi krogi, nato pa mu je funkcija še dvignila prepoznavnost. Tako ni naključje, da se za današnjo funkcijo predsednika OKS potegujejo trije kandidati s svojimi podjetji in izjemnimi poslovnimi interesi.

Sem spadajo še vsi brezplačni obiski velikih športnih dogodkov, ki se jih predsedniki običajno udeležujejo v spremstvu žena. Tega privilegija so prav tako deležni predstavniki sponzorjev.

Nič drugače ni v tujini. Mednarodni olimpijski komite ima podoben način delovanja kot Vatikan. Na funkcijo ne moreš biti izvoljen, temveč si delegiran.

Kakšen slog vodenja zahteva funkcija predsednika OKS? V Sloveniji gre za "družinski" slog vodenja, na kar kaže tudi 23-letni mandat dozdajšnjega predsednika OKS Janeza Kocijančiča, opozarja naš sogovornik, ki velja za dobro obveščenega.

Večina funkcionarjev z OKS prihaja iz pravniških vod, med seboj pa naj bi bili precej povezani. Tako ni toliko pomemben način vodenja kot pa omrežje, ki ga ima predsednik za seboj.

S koliko denarja razpolaga predsednik OKS? Gre za okoli pet milijonov letnega proračuna, ki jih je dozdajšnji predsednik Janez Kocijančič s svojim vplivom uspešno pridobival, česar mu nihče ne oporeka. Od tega država, Mednarodni olimpijski komite in Fundacija za šport prispevajo okoli dva milijona evrov, preostali denar pa prispevajo sponzorji in Športna loterija prek dividend, ki je v petinski lasti OKS.

Zadnja je lani ustvarila okoli 87 milijonov evrov letnega prometa, čisti dobiček je znašal slabe tri milijone evrov, delničarji pa so si lani izplačali za 1,5 milijona evrov dividend. Predsednik uprave Športne loterije je Janez Bukovnik, ki je bil v času Kocijančičevega predsedovanja Smučarski zvezi Slovenije njen sekretar. Športni lobi tako obvladuje tudi Športno loterijo, ki v Sloveniji med drugim nasprotuje poslovanju tujih športnih stavnic.

Bodo predsedniški kandidati pri pridobivanju sredstev tudi tako uspešni? Izid današnjega glasovanja za novega prvega moža OKS je tako izjemno težko napovedati. Dozdajšnji podpredsednik OKS Bogdan Gabrovec po mnenju našega sogovornika, ki želi biti neimenovan, za funkcijo predsednika OKS kotira zelo visoko, ker je imenoval svoje ljudi na mesta strokovnega sveta Fundacije za šport in druge različne športne funkcije. Gabrovec naj bi ustvaril športno mrežo interesov, katere skupni imenovalec je on sam. Fundacija za šport je lani razdelila devet milijonov evrov denarja iz naslova iger na srečo, tako da njen vpliv za nove športne projekte in gradnjo infrastrukture ni zanemarljiv. OKS je prejel desetino tega zneska.

Na drugi strani mu s svojo mrežo sodelavcev močno konkurira ljubljanski župan Zoran Janković. Če v prvem krogu Gabrovec ne bo zmagal, ga bo verjetno njegov ožji krog sodelavcev, ki večinoma živi od športa, zapustil in se preselil k Jankoviću. Le tam bo lahko še naprej dobro živel na račun športa.

Andraž Vehovar je sicer všečen nekdanji vrhunski športnik, ki pa lahko v smislu posameznih interesov ponudi bistveno manj kot prva dva.

Kakšen vpliv ima predsednik OKS pri razdeljevanju denarja športnim zvezam? Dobro obveščeni vir še pravi, da predsednik nima neposrednega vpliva na razdeljevanje sredstev med posameznimi športnimi zvezami. Za kategorizacijo športov skrbi ekspertna skupina, katere člani prihajajo večinoma s Fakultete za šport.

V praksi to pomeni, da tisti športi, za katerimi stojijo posamezni člani ekspertne skupine, dobijo največ sredstev. Tako imata največ vrhunskih športnikov mednarodnega formata judo in gimnastika. Če veš, kdo stoji za kategorizacijo športnikov, ti postane vse jasno, dodaja.