Kaj je uspelo in kje je spodletelo Alenki Bratušek v 100 dneh?

Ekonomist Sašo Polanec je kot pozitivno potezo v stotih dneh vlade Alenke Bratušek ocenil zaostritev kazni za davčne utaje, s čimer naj bi preprečili izkrivljanje konkurence in pomagali polniti proračun; pozitivni se mu zdijo tudi koraki vlade pri ustanavljanju slabe banke in zapis fiskalnega pravila v ustavo. Predvsem od zadnjih dveh ukrepov pričakuje, da bosta dolgoročno pripomogla k umiritvi javnofinančnih razmer v Sloveniji.

Kaj pa je šlo narobe? Kot najšibkejšega med vsemi vladnimi ukrepi je označil privatizacijo, saj je po njegovem mnenju na seznamu za prodajo premalo podjetij. "Mislim, da moramo vse prodati. Obrestne mere, ki so trenutno na obvezniških trgih, preprosto že kažejo na bankrot Slovenije. Dokler imamo premoženje, s katerim lahko umaknemo del teh dolgov oziroma se nam ni treba dodatno zadolževati, je treba vsa podjetja prodati," je prepričan.

Poudaril je še, da vladi Alenke Bratušek ne pripisuje, da so poteze, ki jih vleče, rezultat njenih idej, saj meni, da je večina potez v nasprotju z intimnim prepričanjem vladnih funkcionarjev. Kot pravi, so ti koraki rezultat zaveze o izvedbi fiskalne konsolidacije, ki jo je lani podpisal takratni premier Janez Janša.

Dosežek vlade je sprememba vzdušja v državi in družbi, meni Igor Pribac Vlada Alenke Bratušek lahko pokaže kar nekaj konkretnih dosežkov, je prepričan politični analitik Igor Pribac, ki ob tem našteje dogovor s sindikati, vpis fiskalnega pravila v ustavo, spremembo referendumske zakonodaje, začetek prodaje Mercatorja in razmeroma uspešno izdajo in prodajo obveznic na mednarodnih finančnih trgih.

O interpretaciji omenjenih dosežkov so mogoče politično različne ocene, dosežki so lahko deloma tudi sporni, pravi Pribac. "Mogoče je reči, da je zadolževanje na mednarodnem trgu drago, da nas bo finančno udarilo v daljšem časovnem obdobju, da se v tem trenutku tega ne zavedamo. Mogoče je reči, da referendumska zakonodaja morda omejuje referendumsko odločanje ljudstva in s tem zmanjšuje stopnjo neposredne demokracije. In mogoče je reči tudi, da je vpis fiskalnega pravila pravzaprav poteza, neskladna z ekonomsko-socialnimi usmeritvami velikega dela strank v tej koaliciji, ki je s tem po svoje prevzela agendo prejšnje vlade."

A resničen dosežek te vlade je nesporno to, da ji je "uspelo spremeniti vzdušje v politiki in družbi", je prepričan Pribac, ki ob tem opozarja na pripravljenost vlade, da se pogovarja tako znotraj koalicije kot z opozicijo.

Sledenje usmeritvam Evropske unije je pozitivno, višji davki so negativni Politični analitik Matej Makarovič po drugi strani meni, da o rezultatih vlade po prvih sto dneh še ni mogoče govoriti, je pa zato mogoče komentirati usmeritve in poteze, ki jih je vlada potegnila v tem času. "Pozitivno je, da vlada kljub drugačni retoriki ob začetku mandata vendarle sledi temeljnim usmeritvam EU-ja, pa tudi delu politik, ki jih je začrtala prejšnja vlada."

"Negativno v zvezi s tem pa je, da se je za te obrate v svoji politiki odločila šele na podlagi neposrednih navodil iz Bruslja, kar seveda meče čudno luč tudi na njeno doslednost in načelnost. Še najbolj je vlada ostala zvesta sama sebi v tem, da bo poskušala bolj višati proračunske prihodke z davki kot pa zmanjševati javno porabo – to pa za okrevanje gospodarstva seveda nikakor ni ugodno," je mnenje Makaroviča.

Umiritev sporov vladi omogoča, da opravlja delo Sicer pa je po mnenju Makaroviča pozitivno z vidika vladnih možnosti za delo, čeprav to ni toliko zasluga vlade, ampak bolj njenega civilnodružbenega in medijskega okolja, tudi to, da so se konflikti s socialnimi partnerji in protesti izrazito umirili in da so tudi mediji do te vlade bistveno prijaznejši kot so bili do prejšnje. To ji daje možnost za nadaljnje delo, tudi za nepriljubljene ukrepe, videli pa bomo, ali bo to možnost znala izkoristiti, pravi Makarovič.

"Pomemben negativen element pa vidim tudi v javnem samopredstavljanju zdajšnje vlade. To temelji namreč bolj na precej nepotrebnih ideoloških poudarkih in provokacijah, hkrati pa ne gradi podobe kompetentnosti in jasne vizije za opravljanje vladnih poslov. Dogodek, ko se je predsednica vlade mednarodno osmešila v nastopu na CNN-u, nam to zelo lepo ponazarja," sklene politični analitik.