Jelušičeva: Šentilj je bil naša pot v svet

Osrednja govornica na slovesnosti, ki so jo pripravili skupaj z vojnimi veterani, Slovensko vojsko in Policijo, je bila ministrica za obrambo Ljubica Jelušič, ki je poudarila zgodovinski pomen šentiljskih dogodkov. Po besedah Jelušičeve je bilo treba pred 20 leti na Šentilju ohraniti simbolično odprto pot, to je mejni prehod. Kot je opozorila ministrica, takšna naloga nikakor ni bila lahka, saj so takrat večino mejnih prehodov po državi že zasedli pripadniki jugoslovanske vojske. Mejni prehod ni nikoli ni padel v roke nasprotnika Jelušičeva je dejala, da so branitelji Šentilja za današnje razmere opravili neverjetno nalogo: "Ubranili ste prehod in dosegli ste, da so se dobro utrjene sile jugoslovanske vojske predale." Po besedah ministrice je posebnost šentiljskega mejnega prehoda, da v osamosvojitveni vojni nikoli ni padel v roke nasprotnika. Kot je poudarila Jelušičeva, je duh povezanosti in enotnosti udeležencev osamosvojitvene vojne še vedno duh skupnega dela in skupnega delovanja za dobro naše države. "Šentilj je bil pravzaprav naša pot v svet. Bil je znak boja za to, da bomo ohranili to okno," je dodala ministrica.

Jelušičeva v bran Slovenski vojski V govoru je Jelušičeva ponovno izrazila svoje nestrinjanje s tistimi "romantiki", ki trdijo, da Slovenija ne potrebuje vojske: "Brez znanja, brez izkušenj, brez stalnega urjenja in usposabljanja ni mogoče braniti domovine takrat, ko bi kdo hotel. Domovino branimo zelo dolgo, ne samo takrat, ko je izpostavljena nevarnosti."

Slovesnost je potekala v Dolini pod Brlogo v Šentilju. Ministrico sta spremljala načelnik generalštaba Slovenske vojske (SV) Alojz Šteiner in direktor štaba generalštaba SV Vladimir Maher. V kulturnem programu so nastopili pesnik, igralec in častni občan Šentilja Tone Kuntner, pihalni orkester, pevci in folkloristi. Prikazali so tudi video o šentiljskih dogodkih pred 20 leti.

Šentilj - prizorišče enega najbolj srditih spopadov Mejni prehod Šentilj je bil prizorišče enega najbolj srditih spopadov v osamosvojitveni vojni. Iz Maribora je 27. junija 1991 proti Šentilju krenilo deset tankov jugoslovanske vojske. Ustavila jih je barikada v Pesnici, ki pa so jo tanki uspeli prebiti. Cestni oviri sta bili tudi v Ranci in pri Kaniži, kjer sta dva tanka obtičala.

Preostale tanke je zadržala barikada v Štrihovcu, kjer je med teritorialci in jugoslovansko vojsko prišlo do spopada. Tankovska četa je bila razbita 29. junija, vojaki so se predali, vozila pa je prevzela Teritorialna obramba. Kot je poudarila ministrica, je s šentiljskimi dogodki tako povezan tudi nastanek prve slovenske tankovske čete.

Glavni spopad je sledil 2. julija, ko so teritorialci s tankovskimi topovi začeli napad na šentiljsko obmejno stražnico. Jugoslovanski vojaki in častniki so zapustili položaje in se naslednji dan predali. Kmalu potem sta se predali tudi stražnici Sladki Vrh in Špičnik.