Petek, 30. 1. 2009, 18.02
9 let, 2 meseca
Jelušičeva o patrijah: Slovenija se bo v Bruslju zagovarjala marca

To je v Bruslju pojasnila obrambna ministrica Ljubica Jelušič. Slovenija se bo o tem marca zagovarjala v Bruslju, je dejala. V tem trenutku je po besedah ministrice težko govoriti o morebitnih odpustkih Nata zaradi patrij. "V tem trenutku težko govorimo o odpustku, ker bomo proces pregledovanja našega obrambnega resorja končali šele tam nekje do aprila," je pojasnila in dodala, da je ta pregled v tem trenutku v tretji fazi.
Slovenija je to analizo po besedah ministrice prejela "v teh dneh". "V prihodnjem tednu, v začetku februarja, nas čaka obisk posebne ekspertne skupine iz Nata, ki nam bo predstavila svoje ugovore, vprašanja in komentarje in mi bomo morali znati odgovoriti, kaj počnemo, kaj se je zgodilo," je povedala.
"Pogodba je pokrila en majhen del celotnih potreb, ki pa segajo že v tem trenutku do leta 2018. Pogodba s trajanjem do leta 2013 niti ni mogla pokriti vseh potreb, dogovorjenih do 2018," je opozorila. "Za tisti del, ki naj bi ga pokrila pogodba do leta 2013, bomo verjetno dobili dodatne inštrukcije, zlasti opozorila, da nabava ne ustreza predvidenim ciljem sil, ki smo jih zastavili do leta 2012/13," je povedala.
Slovenija glede na svojo velikost dobro sodeluje v misijah EU
Slovenija glede na velikost svoje vojske dobro sodeluje v operacijah Evropske unije, so po srečanju obrambne ministrice Ljubice Jelušič z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Javierjem Solano povedali v Solanovi tiskovni službi v Bruslju. "Sodelovanje v Bosni in Hercegovini je še posebej dobro," so ocenili. Da je od Solane dobila zelo pozitivne ocene glede sodelovanja slovenske vojske v različnih mednarodnih operacijah, zlasti v BiH in na Kosovu, je po srečanju povedala tudi ministrica Jelušičeva. Od Slovenije se po njenih besedah pričakuje, da bo sodelovala tudi v nadaljnjih akcijah.
Odziv na odločitev o umiku 14 slovenskih pripadnikov iz Čada je bil pozitiven, je še povedala ministrica. "Proces odhoda je namreč dogovorjen, zato je povsem sprejemljivo, da se tudi Slovenija umakne," je povedala. Od 22 držav jih bo na območju ostalo samo pet, ki so svoje sile razporedile v različne sektorje, je pojasnila. Ministrica je sicer komentirala tudi dejstvo, da Slovenija za obrambo namenja 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda, medtem ko Nato in EU članice pozivata, naj se približajo pragu dveh odstotkov. Glede na finančno in gospodarsko krizo je to po njenih besedah razumljivo, poleg tega gre preoblikovanje sil v smeri manjše, bolj izurjene in profesionalne vojske.