SiolNET. Novice Slovenija
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jelinčič: Sinti so integralen del slovenskega naroda

1

termometer

Zmago Jelinčič je ob odkritju spomenika Sintom dejal, da so Sinti pravzaprav integralen del slovenskega naroda. To so dokazali med drugo svetovno vojno, ko so bili na strani protifašističnega boja.

Predsednik SNS je povedal, da so nacisti v času druge svetovne vojne "ogromno število Sintov zaprli v Begunjske zapore in jih nato odvlekli v druga koncentracijska taborišča po Evropi, pa tudi v Jasenovac". Dodal je, da se je veliko Sintov borilo na strani NOB kot partizanov, "ter v tem boju dalo svoja življenja".

Sinti so nacija, ki jo je treba spoštovati Jelinčič meni, da so Sinti nacija, ki jo je treba spoštovati. V govoru poudaril, da bodo Sintom pomagali pri zagotavljanju njihovih želja, "da se ta etnija zabeleži in tudi obdela njihov zgodovinski razvoj v knjigi in dokumentarnem filmu".

Spomenik je narisal Jelinčič "Pričakujemo, da se bo okolica spomenika uredila do te mere, da bodo urejene poti in podobne stvari," je dejal Jelinčič. Pojasnil je, da je spomenik Sintom sam narisal in ga dal narediti v železarni Acroni iz nerjaveče jeklene pločevine.

Sinti so v Sloveniji zelo slabo poznani in se jih napačno enači z Romi Sinti so etnična skupnost, ki je v Sloveniji slabo poznana in se jih pogosto napačno enači z Rom. To so nekdanji indijski nomadi, ki so se selili na zahod in po dostopnih podatkih že v 14. stoletju živeli tudi na slovenskem etničnem ozemlju. Se pa kulturno, sociološko in etnološko razlikujejo od Romov ter predstavljajo neodvisno socialno skupino.

K nam so Sinti prišli predvsem iz Avstrije Najstarejša naselitev Sintov v Sloveniji je bila v Kropi, kjer so Sinti v 19. stoletju delali kot kovači, čeprav je bil njihov temeljni poklic glasba. V Slovenijo so predvsem iz Avstrije prišli kot godbeniki, pri čemer so bili zelo priznani kot violinisti, najbolj pa navdušujejo njihove lirične in socialne pesmi. Sicer pa so se Sinti dobro vključili v socialne norme večinskega prebivalstva.

Dolgo časa so molčali o tem kdo so Dolgo časa se o Sintih ni veliko vedelo in govorilo. Pred nekaj leti pa so se Sinti, ki jih v Sloveniji živi približno 130, povezali. Kot je pojasnil magister teologije Rinaldo Muzga, so želeli doseči ločitev med Romi in Sinti, vendar so bili začetki težki, saj so se starejši zaradi grozot druge svetovne vojne še vedno bali, da bi bili spet getoizirani in poslani v taborišča, zato so menili, da je bolje ostati tiho in biti pomešan med večinsko prebivalstvo.

18. september bo veljal za praznik Sintov Ob prizadevanjih Zveze Sintov Slovenije so žrtve nacističnega genocida iz vrst Sintov odslej pripoznane s prvim spominskim obeležjem, ki so ga odkrili v Begunjah na Gorenjskem. Odkritje spominskega obeležja bo korak naprej v priznavanju te skupnosti, zato je za Sinte pravi praznik in odslej bo 18. september veljal za praznik Sintov.

To je prvi spomenik za padle Sinte v Sloveniji Več let so si Sinti prizadevali, da bi se z obeležjem spomnili na življenja, ki so jih dali njihovi rojaki v vojni. Na pomoč pa jim je, kot pravi predsednik Združenja Sintov Gorenjske Rudolf Seger, nepričakovano priskočil Jelinčič, ki je postal skupaj z občino in nekaterimi drugimi donatorji pokrovitelj postavitve obeležja pri Muzeju talcev v Begunjah na Gorenjskem. To je prvi spomenik za padle Sinte v Sloveniji, medtem ko takšna obeležja že stojijo v različnih koncentracijskih taboriščih po Evropi.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin