SiolNET. Novice Slovenija
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jelinčič opozarja na neskladnost plače predsednika DS z zakonom

2

termometer

Poslanec SNS Zmago Jelinčič vlado sprašuje, ali že in kako je mogoče, da predsednik DS prejema plačo, kljub temu da DZ tega ni sklenil.

Ustavno sodišče je po njegovih besedah lani novembra avtoritativno izdalo odločbo, s katero je poseglo v pristojnosti zakonodajalca in določilo, da predsednik DS funkcijo opravlja poklicno in ne častno. Predlog spremembe zakona o državnem svetu glede opravljanja poklicne funkcije predsednika so po Jelinčičevih besedah poslanci v DZ že dvakrat zavrnili, saj je predlog za spremembo zakona DS vložil že leta 2007 in 2008. Vlada je lani podala tretji predlog sprememb, katerega postopek pa se je končal brez odločanja poslank in poslancev. Predsednik DS le razred nižje od predsednika republike Vendar je, kot pojasnjuje Jelinčič, DS na ustavno sodišče že pred tem poslal zahtevo za ustavno presojo zato, da bi obšel zakonodajno proceduro v DZ. Tako je ustavno sodišče novembra lani avtoritativno izdalo odločbo, da se funkcija predsednika DS opravlja poklicno. Predsednik DS je tako umeščen v 64. plačni razred, kar znaša 5585 evrov mesečne plače in je le en razred manj od predsednikov republike, DZ in vlade, poudarja poslanec.

Jelinčič: Kako lahko predsednik DS prejema plačo?

Jelinčič se ob tem sprašuje, kako lahko predsednik DS dobiva plačo, če je po zakonu funkcija predsednika in podpredsednika DS častna in se opravlja nepoklicno. Predsednik in podpredsednik sicer lahko dobita sejnino ali nagrado, ne pa plače, pravi.

Ustavno sodišče je že leta 2007 izdalo odločbo, v kateri ugotavlja, da je častna funkcija predsednika DS v neskladju z ustavo in naložilo DZ, da to nepravilnost v šestih mesecih odpravi. Ustava o DS govori le v šestih členih in nikjer ne navaja, da bi morala biti funkcija predsednika DS poklicna, poudarja poslanec.

"Parlament postaja vse bolj orodje v rokah nekaterih političnih struj" Tega si, kot pravi, ne more pojasniti drugače, kot da si je predsednik DS Blaž Kavčič to uredil preko svojih prijateljskih vezi kot član LDS. "Kot kaže, parlament vedno bolj postaja orodje v rokah nekaterih političnih struj," meni.

"Ustavno sodišče nima pravice biti zakonodajalec"

"Ustavno sodišče nima pravice biti zakonodajalec, ampak mora biti samo tisti organ, ki ugotovi, da kakšna zadeva ni v skladu z ustavo in potem predlaga DZ, zakonodajalcu, da to popravi. Če DZ tega ne popravi z zakonom, potem se to pač enostavno ne popravi," pojasnjuje. Po njegovem prepričanju ni res, da je treba obvezno upoštevati odločbe ustavnega sodišča, "najvišji organ v državi je DZ in ne ustavno sodišče".

Ustavno sodišče nima pravice izdajati končnih odločb na področju plačne politike, zato gre za "grozljivo zlorabo pristojnosti", meni poslanec. Kot pravi, lahko po tem načelu tudi sindikati zaobidejo vlado in vložijo zahtevo na ustavno sodišče, da mora določiti minimalno plačo in pokojnino v višini tisoč evrov.

Jelinčič predlaga možnost odpoklica ustavnih sodnikov Po Jelinčičevem mnenju je treba uvesti možnost odpoklica ustavnih sodnikov in morda tudi razpustitve ustavnega sodišča ob takšnih protiustavnih in nezakonitih dejanjih.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin