Ponedeljek, 6. 4. 2020, 4.00
4 leta, 7 mesecev
o
Je to kraj, ki bo odločilen za spopad z novim koronavirusom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,94
4
Okraj Heinsberg, ki leži tik ob meji z Nizozemsko, je bil prvo večje žarišče izbruha koronavirusa v Nemčiji. Prve primere so odkrili v drugi polovici februarja. Glede na število okuženih na sto tisoč prebivalcev so bili v Nemčiji dolgo časa na prvem mestu, v zadnjih dneh pa je Heinsberg na tej lestvici prehitel bavarski okraj Tirschenreuth, ki leži ob nemško-češki meji.
Okraj Heinsberg, v katerem živi okoli 250 tisoč prebivalcev, velja za nemški Wuhan. Zdaj je prišlo to žarišče okužb z novim koronavirusom pod drobnogled nemških virologov, ki želijo razvozlati čim več skrivnosti nevarnega virusa.
Vse se je začelo 15. februarja letos, ko je bil v občini Gangelt, ki je del okraja Heinsberg, pustni karneval. Kmalu po tem karnevalu so začeli prebivalci občine obolevati za novim koronavirusom. Po zadnjih podatkih (2. april) je v okraju Heinsberg potrjenih 1.417 primerov okužb z novim koronavirusom, kar ga statistično glede na število okuženih na sto tisoč prebivalcev uvršča v vrh najbolj prizadetih nemških okrajev. Zaradi novega koronavirusa je v okraju Heinsberg, ki leži tik ob meji z Nizozemsko, do zdaj umrlo 41 ljudi.
Usodno pustno rajanje
Za okraj Heinsberg oziroma občino Gangelt, ki je najbolj na udaru novega koronavirusa, naj bi bil usoden zgoraj omenjeni karneval, na katerem sta sodelovala vsaj dva obiskovalca oziroma sodelujoča, ki sta bila okužena. Novi koronavirus se je razširil med 300 obiskovalci karnevala, ti pa so potem virus širili naprej. Vse obiskovalce ter njihove partnerje in otroke so po izbruhu okužb dali v dvotedensko karanteno. V začetku marca je v Gangelt prišla skupina virologov iz Bonna, ki jo je vodil 42-letni Hendrik Streeck, direktor inštituta za virologijo na medicinski fakulteti Univerze v Bonnu.
Virus se je v okraju Heinsberg razširil v času pustnega karnevala v občini Gangelt. Po prvih okužbah so dali v karanteno 300 ljudi, ki so obiskali pustni karneval, ter njihove partnerje in družinske člane.
Streeck, ki je sicer strokovnjak za virus HIV, je skupaj s svojimi sodelavci v treh dneh obiskal več kot sto okuženih z novim virusom v okraju Heinsberg. Gre za okužene, ki so imeli blage ali zmerno močne bolezenske znake. Streeckova skupina pa ni obiskala najhujših bolnikov, saj so ti ležali v bolnišnici.
Sneli maske, da ne bi bili videti kot marsovci
Okužene so obiskali v popolni zaščitni opremi, le ko so pozvonili na vrata, so odložili zaščitne maske, da so pokazali svoje obraze. "To je bil pomemben znak: prihajajo ljudje, ne nekdo z Marsa," se je obiskov Streeck spominjal v intervju za nemški Stern. Streeck in sodelavci so okužene spraševali o bolezenskih znakih, ali jemljejo kakšna zdravila in ali imajo kakšne bolezni. Prav tako so v stanovanjih iskali virus. Tako so vzeli brise z različnih površin: s kljuk na vratih, pametnih telefonov, daljincev za televizijo. Pogledali so tudi v sifon in straniščno školjko ter preverili, ali je virus v zraku. Vzeli so tudi brise mačkam. Kot pravi Streeck, so našli genetski material virusa v stranišču in na kljukah. Ti najdeni ostanki virusov niso bili več živi, zato tudi ne več kužni.
V času raziskovanja okužb in pogovorov z okuženimi v Heinsbergu v začetku marca je Hendrik Streeck odkril tudi dva do tedaj neznana bolezenska znaka okužbe z novim koronavirusom – začasno izgubo vonja in okusa. Tako je neki okuženi moški dejal, da ni zaznaval vonja šampona, neka okužena zdravniška sestra pa je dejala, da ni zaznavala vonja polnih otroških plenic.
"Enkrat smo bili pri šestčlanski družini, kjer so bili okuženi vsi člani družine. Z izjemo mačke," je povedal Streeck. Najpogostejša bolezenska znaka sta bila suh kašelj in rahlo povišana telesna temperatura. Streeck pa je v Heinsbergu odkril še dva bolezenska znaka – izgubo vonja in okusa. Prav zaradi odkritja teh dveh simptomov je imela Streeckova preiskava v Heinsbergu velik medijski odmev po vsem svetu. Ta bolezenska znaka, ki sta trajala več dni, sta imeli dobri dve tretjini okuženih. Najprej je o teh dveh bolezenskih znakih govoril bolnik v Bonnu, a je Streeck mislil, da je to psihosomatski odziv na karanteno. Resne je vzel stvar, ko so o teh dveh bolezenskih znakih pripovedovali tudi v Heinsbergu. 30 odstotkov okuženih v Heinsbergu je imelo tudi drisko.
Največ okužb znotraj družin
Pri pogovorih z okuženimi je Streeck ugotovil, da se je po karnevalu okužba širila zlasti med družinskimi člani (največ podobnih okužb je bilo tudi na Kitajskem). Ni ugotovil, da bi se kdo okužil, na primer, v javnem potniškem prometu, tudi ne, da bi se kdo okužil v frizerskem salonu. Glede na to, da so pred tedni po svetu zaokrožili podatki ameriške raziskave (opravljena je bila v laboratoriju), da lahko virus v zraku preživi več ur, na različnih površinah pa celo več dni, je presenetljivo, da Streeck ni ugotovil, da bi se kdo v Heinsbergu okužil tako, da bi prijel oziroma se dotaknil površine, na kateri bi bili virusi.
Video: Raziskava v Gangeltu.
Streeck sicer pravi, da je okužba mogoča, če okuženi na primer zakašlja v roko in potem prime za kljuko, za njim pa to isto kljuko prime nekdo drug. Vprašanje pa je, koliko časa je ta kljuka kužna oziroma koliko časa virus preživi na njej. Tega za zdaj še ne vedo. Kot poudarja Streeck, so v Heinsbergu vzeli brise s kljuk v stanovanjih, kjer so živele zelo kužne osebe, a kljub temu niso našli živega, kužnega virusa, ampak samo njegov genetski material. Ali to pomeni, da lahko virus na kljuki preživi le relativno kratek čas? Verjetno bodo odgovor na to vprašanje dale dodatne preiskave. Po Streeckovih besedah je veliko okužb takrat, ko ljudje na primer tesno plešejo skupaj in se sproščeno zabavajo (tako kot na pustnem karnevalu oziroma na zabavi po njem).
Koliko je v resnici okuženih?
Streeck s še večjo skupino sodelavcev od preteklega tedna izvaja še podrobnejše preiskave v Heinsbergu. Preiskave bodo trajale več tednov, prve ugotovitve pa naj bi bile znane že konec tega tedna. V Heinsbergu oziroma Gangeltu, ki šteje okoli 12 tisoč prebivalcev, bodo vzeli kri in brise tisoč prebivalcem, in sicer po takšnem statističnem ključu, da bodo vzorci reprezentativni za vse prebivalstvo Nemčije. S preiskavami želijo odkriti, koliko prebivalcev ima že protitelesa, kar pomeni, da so se okužili z novim koronavirusom, a so to okužbo preboleli brez bolezenskih znakov. S tem želijo ugotoviti, koliko prebivalcev Gangelta (in Nemčije) je že v resnici okuženih oziroma je bilo okuženih z novim koronavirusom. Po nekaterih podatkih naj bi bilo okuženih brez simptomov, to je asimptomatskih okuženih, vsaj toliko kot tistih, ki imajo bolezenske znake.
Fotografija Hendrika Streecka (desno) na začetku raziskovalne študije v Gangeltu, ki se je začela pretekli teden.
Ta preiskava je pomembna zato, ker je potem lažje ugotoviti, kakšna je v resnici stopnja smrtnosti zaradi koronavirusne bolezni 19. Kot poudarja Streeck, bodo podatki o tem, kakšna je smrtnost zaradi covid-19, znani šele po koncu pandemije oziroma ob koncu leta. Takrat se bo podatke o številu vseh mrtvih v tem letu oziroma v obdobju pandemije primerjalo s podatkom, koliko ljudi je umrlo lani v istem obdobju.
Iskanje izhodov iz karantene
S preiskavami v Heinsbergu želijo tudi ugotoviti, zakaj se je nekdo okužil, nekdo drug pa ne, torej kakšni so načini okužb. Tako bodo morda ugotovili, kakšen je najboljši način, da se izognemo okužbi. To bo pomembno pri iskanju izhodnih strategij po koncu karanten. Preiskave v Heinsbergu potekajo s podporo zvezne dežele Severno Porenje - Vestfalija, ki jo vodi Armin Laschet. Ta je eden od kandidatov za novega predsednika CDU in s tem tudi kandidat za novega nemškega kanclerja. V Heinsbergu bo Streeckova skupina, ki jo sestavlja 40 zdravnikov, sodelavcev in študentov bonske medicinske fakultete, obiskala tudi 500 stanovanj oziroma domov prebivalcev. Obiskali bodo tudi vrtce in bolnišnice.
Streeck jemlje bris mačke, da bi ugotovil, ali je morda okužena z novim koronavirusom.
Tako želijo ugotoviti, kako se širijo okužbe, kako se virus širi z otrok na starše oziroma kako se širi znotraj družin. Podobno kot pri prvi Streeckovi raziskavi, a veliko bolj podrobno in temeljito, bodo virus iskali tudi na pametnih telefonih, kljukah, kozarcih in skodelicah, daljincih za televizijo ter poskušali ugotoviti, kako ti predmeti vplivajo na širjenje okužb znotraj družin. Temeljite analize pridobljenih podatkov v času nekajtedenske raziskave bodo verjetno trajale še nekaj mesecev in let. Prve ugotovitve, ki bodo v pomoč pri ugotavljanju, kako nadzorovati širjenje okužb, pa naj bi bile znane že v prihodnjih dneh.
Iskanje asimptomatskih okuženih v drugih državah
Podobne preiskave kot v Heinsbergu, a manj temeljite, so bile na primer opravljene tudi v italijanskem kraju Vo’ v deželi Benečija (Veneto). Tu so po prvem izbruhu okužb testirali vseh 3.500 prebivalcev in tako odkrili 89 okuženih, od katerih jih skoraj polovica ni imela bolezenskih znakov. Do podobnih dognanj o številu asimptomatskih okuženih so prišli tudi v Islandiji, kjer so prav tako izvedli množično testiranje. Podobne preiskave kot v Heinsbergu napovedujejo tudi v tirolskem kraju Ischgl, od koder se je virus s smučarji razširil zlasti po skandinavskih državah. V Avstriji so med 1. in 5. aprilom po statističnem ključu testirali izbranih dva tisoč Avstrijcev. Na ta način želijo ugotoviti, kolikšen delež prebivalcev naše severne sosede je že okuženih z virusom. Izidi naj bi bili znani ta teden.
4