Javna objava davčnih neplačnikov je prvi korak, ki vodi ne le k transparentnosti poslovanja, temveč tudi k temu, da bodo pristojne državne institucije poskrbele, da se zakoni v državi spoštujejo.
Kot je na novinarski konferenci še poudaril izvršni sekretar pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Andrej Zorko, javno objavo seznama davčnih neplačnikov ali – kot ga je preimenovala Gospodarska zbornica Slovenije –sramotilni steber vidijo kot zelo pomemben dejavnik preprečevanja nelojalne konkurence.
Ta se je po njegovih besedah v Sloveniji namreč zelo razpasla, posledično pa tudi siva ekonomija. "Upamo, da bo spoštovanje zakonov v tej državi, tudi s področja plačevanja davkov in prispevkov, postalo sestavni del bonitetne ocene nekega podjetja."
V nadaljnjih korakih v ZSSS-ju pričakujejo spremembo ustrezne zakonodaje
Ker sama objava davčnih dolžnikov, kot že rečeno, ne bo rešila težav, v ZSSS-ju pričakujejo, da se bodo spremenile tudi kazenske določbe, zlasti tiste, ki se nanašajo na davčne goljufije. "Prav tako bi morale biti kazni poleg denarnih, ki se bi se morale drastično povišati, tudi zaporne, zlasti ko govorimo o več sto tisoč evrih dolga."
Prav tako pričakujejo, da bo država spremenila ustrezno zakonodajo tako, da direktorjem, zaradi katerih so podjetja postala davčni dolžniki, prepovedo opravljanje te funkcije za določeno časovno obdobje.
V zadnjem času se je po Zorkovih besedah precej razpasla tudi prodaja zadolženih podjetij, ki jih lastniki prodajajo za smešno nizke cene, zato bi zakonodaja morala takšne prenose lastništva preprečiti.
Ob tem je izpostavil pomembnost aktivnosti, ki so povezane z davčnim dolgom za državni proračun. "Marsikateri varčevalni ukrep bi odpadel, prav tako bi se obdržala tudi marsikatera socialna pravica, če bi pristojne državne institucije poskrbele, da deluje pravna država oziroma bi bila ta učinkovita."
V oči bode tudi trend naraščanja davčnega dolga po posameznih blagajnah
Po besedah drugega sogovornika, izvršnega sekretarja pri ZSSS-ju Gorana Lukiča, je davčni dolg zadnjega decembra lani znašal okoli 1,6 milijarde evrov. "Številka pove veliko, še zlasti če vemo, da so na primer pričakovani prihodki letošnjega proračuna Slovenije okoli osem milijard evrov."
Po njegovem prepričanju v oči bode trend naraščanja davčnega dolga po posameznih blagajnah. Tako se je na primer davčni dolg za pokojninsko in invalidsko blagajno med letoma 2008 in 2012 povečal s 176 milijonov na 354 milijonov, za zdravstveno blagajno pa s 84 na 175 milijonov. "Davčna uprava je ob tem zapisala, da si lahko dvige davčnega dolga deloma razlagamo tudi kot posledico nove metodologije izračuna. To je sicer res, vendar pa vsega vendarle ne moremo naprtiti temu."
4
