Izvršni direktor DUTB: Moja služba je varna, a če ne bom mogel delati, bom odšel sam

"Trenutno izjemen pritisk na to, da se nas ustavi" Ob napovedih finančnega ministra Dušana Mramorja, ki je v pogovoru za sobotni Večer dejal, da bo vlada predlagala kadrovske spremembe pri neizvršnih direktorjih DUTB (ki imenujejo izvršne direktorje), Mansson pravi, da ga je vlada prosila, naj ostane.

"A morda bom odšel sam, če se bodo okoliščine spremenile in ne bom mogel dobro opravljati dela," je dejal v pogovoru, danes objavljenem na spletni strani Financ.

Po njegovih besedah je trenutno izjemen pritisk na to, da se jih ustavi. To je kanalizirano čez medije; veliko je negativnega, zelo pristranskega poročanja o DUTB, meni. Želi si, da bi slaba banka dobila upravo, ki bo neodvisna – ne samo politično, neodvisna tudi od drugih interesnih skupin, ki bi vplivale na odločanje.

Meni, da je za davkoplačevalce naredil več, kot so ga plačali, sicer ne bi ostal. Zavezan je k temu, da povrnejo čim več denarja iz nasedlih primerov, ki jih ni povzročila DUTB, ampak banke. "Tu lahko storim največ dobrega. Če bom čutil, da tega ne morem, bom posledice sprejel nemudoma," napoveduje.

Velika težava slovenskega gospodarstva Meni, da se je v holdingih, ki jih imajo v DUTB kar veliko, preveč posvečalo denarnemu toku od podjetij kot pa izboljševanju njihovih osrednjih dejavnosti. "Vidim, da so podjetja, prenesena na DUTB, podinvestirana, ker denar ni bil porabljen za reinvestiranje, ampak za odplačilo dolgov. In zakaj so bili ustvarjeni ti dolgovi? Zaradi nakupa drugih podjetij. To je velika težava slovenskega gospodarstva," je povedal.

O morebitnem kriminalu v slovenskih bankah je dejal, da v 80 ali 90 primerih, ki so jih prevzeli, zaradi suma kaznivih dejanj še trajajo preiskave. "Sicer mora biti prej to dokazano na sodišču, a glede na aktivnost na tem področju mislim, da lahko mirno sklenem: da, v bankah so se dogajala kazniva dejanja," je dejal.

Vsota ponudb, brez interesenta za ves portfelj, okoli 300 milijonov evrov Glede prodaje terjatev je povedal, da so v 14-dnevnem roku v februarju, ki so ga postavili, da bi preverili zanimanje na trgu, dobili povpraševanje enega interesenta, ki je pokrilo ves portfelj objavljenih terjatev, nekaj interesentov so zanimali samo posamezni primeri. Vsota ponudb, brez interesenta za ves portfelj, je bila okoli 300 milijonov evrov, kar je več, kot je pričakoval. Opozarja pa, da je treba ponudbe še pregledati ter da poleg tega ne gre za zavezujoče ponudbe, pozneje po izvedbi skrbnih pregledov pa se še lahko zgodijo preigravanja.

Glede Cimosa pravi, da želijo postopek voditi tako, da bodo kupci ostali. Zadovoljstvo kupcev je zdaj boljše, še vedno pa čakajo sodišče, da potrdi prisilno poravnavo, da lahko spremenijo terjatve v kapital, dodaja.

Če bodo kupili stanovanja v Celovških dvorih, bodo najprej poskusili dvigniti ugled soseske Kdaj bodo na prodaj stanovanja v Celovških dvorih, je odvisno od stečajnega upravitelja, pravi in dodaja, da so dali ponudbo za odkup. Če jih bodo kupili, bodo najprej poskusili dvigniti ugled soseske, ki je tudi zaradi medijev zelo slab. V sosesko nameravajo pripeljati podjetja, stanovalce vprašati, katerih storitve si želijo tam. Prodajo stanovanj nameravajo voditi na različne načine, med možnostmi je odplačevanje z najemnino.

Za družbo Grep, ki je zasebni partner pri gradnji centra Stožice, sta zainteresirani vsaj dve stranki, je še povedal Mansson, ki je prepričan, da bo v Stožicah tako tudi nakupovalni center.