Izbrisani imajo tri leta za ureditev statusa stalnega prebivališča

Jutri začne veljati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje skupne države, torej zakon o izbrisanih. To pomeni, da lahko vsi, ki so bili 25. junija 1991 državljani nekdanje skupne države, pa niso imeli slovenskega državljanstva in so imeli stalno prebivališče v Sloveniji, na upravnih enotah zaprosijo za pridobitev dovoljenja za stalno prebivališče in posebno odločbo za nazaj, je pojasnila Nina Gregori, generalna direktorica Direktorata za migracije in integracijo na ministrstvu za notranje zadeve.

"V prvi fazi smo izdali dopolnilne odločbe tistim, ki imajo v Sloveniji urejen status tujca. Teh odločb je bilo v mandatu te vlade 2358, leta 2004 pa je bilo izdanih 4040 odločb," je povedala Gregorijeva. Kot je znano, je ustavno sodišče opozorilo, da zahteva opozicije glede referenduma o vprašanju izbrisanih ni dopustna.

"Naš cilj je ljudem posredovati čim več koristnih informacij, zato smo izdelali brošuro s potrebnimi informacijami, ki smo jih razdelili upravnim enotam in slovenskim veleposlaništvom v državah nekdanje Jugoslavije. Ta je sicer samo v slovenskem jeziku, a predvsem zato, ker morajo tudi izbrisani obrazce izpolniti v slovenskem jeziku. Je pa na spletni strani www.infotujci.si brošura prevedena v šest jezikov," je še dodala Gregorijeva. Informacije lahko ljudje dobijo tudi na telefonski številki 01/428 53 33.

Z novelo zakona je MNZ pristojnost za reševanje vlog prenesel na upravne enote, ravno ta teden pa se je tudi končalo usposabljanje 120 delavcev na upravnih enotah.

Izbrisani imajo tako od jutri tri leta časa za vložitev prošnje za ureditev statusa, lahko tudi po pošti ali prek pooblaščencev. V kolikšnem času bodo vloge rešene, Gregorijeva zaradi kompleksnosti zadeve ni mogla napovedati.

Dovoljenje lahko dobijo tudi otroci Dovoljenje za stalno prebivališče lahko dobijo izbrisani, ki v Republiki Sloveniji dejansko živijo od 23. decembra 1990; tujci, ki so bili 25. junija 1991 državljani druge republike SFRJ in od tega dne dejansko neprekinjeno živijo v Sloveniji; in otroci izbrisanih, ki so bili po 25. juniju 1991 rojeni v Sloveniji, vsaj eden od staršev pa je bil izbrisan in je po rojstvu otroka pridobil dovoljenje za stalno prebivališče ali slovensko državljanstvo. 18 let po izbrisu, piše na spletni strani MNZ, se dokončno popravlja krivice izbrisanim in zapira to boleče poglavje v zgodovini naše mlade države.

Matevž Krivic: "Nimam časa!" Ko smo za kratek komentar zaprosili pravnega zastopnika Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Matevža Krivica, nas je po tistem, ko smo pojasnili, da kličemo za SiOL, odpravil z besedami, da nima časa, nato pa je prekinil zvezo.

Beširević: "Pravi problemi bodo šele izplavali na površje" "To še ni konec agonije izbrisanih, saj pogoji za pridobitev in ureditev statusa niso idealni," je prepričan predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević. Dokazovanje bo izredno težko in dolgotrajno. "Ne vem, kako bodo zadeve urejali tisti, ki so brez vseh dokumentov. Pa tudi, kako bodo razumeli, kaj morajo narediti, če so navodila samo v slovenskem jeziku. To pomeni dodatna sredstva za prevajalce. Nič ne pomaga, če lahko zadeve v svojem jeziku preberejo na internetu, ko pa so ljudje v bedi, nekateri še za kruh nimajo, kaj šele, da bi imeli za računalnik," še pojasni. Po njegovem je sicer zakon korak naprej, a je nepopoln. »Kresalova ima kljub sodbi evropskega sodišča, da bi bilo treba zadeve povrniti v prvotno stanje – torej brez vseh teh postopkov, tudi znotraj ministrstva zvezane roke,« dodaja.