Irglova: V svojem bistvu je Cerkev splošno koristna organizacija

Vlado Began je v imenu koalicije na seji uvodoma pojasnil, da je ustavno sodišče dovolilo državno financiranje verskih skupnosti pod pogojem, da je država pri tem nevtralna. "Bistvo Cerkve je širjenje vere. Če država financira verske skupnosti, ne more biti pri tem versko nevtralna, saj se sredstva uporabljajo za širjenje vere," je zatrdil in dodal, da moramo tako vsi davkoplačevalci pomagati širiti katoliško vero. Kljub temu da je Cerkev zelo bogata, kar naj bi dokazovali uradni statistični podatki, ji moramo namreč po njegovem državljani vsako leto nameniti od 20 do 25 milijonov evrov. "Revni Slovenci moramo financirati bogato Katoliško cerkev," je poudaril.

Silvester Gaberšček, direktor urada za verske skupnosti, je izpostavil, da je Began govoril predvsem o Katoliški cerkvi, ne pa tudi o drugih cerkvah. Njegove trditve naj ne bi bile povsem objektivne, saj je, tako pravi Gaberšček, izhajal iz osebnega gledanja, pri tem pa naj bi zlorabil tolmačenje nekaterih podatkov, na trenutke pa naj bi Beganove besede celo mejile na spodbujanje verske nestrpnosti. "Vedno, ko kdo prizadene njene interese, Cerkev govori o nestrpnosti," mu je odgovoril Began.

Eva Irgl (SDS) prav tako meni, da je Began z nekaterimi svojimi besedami zavajal. Poudarila je, da je RKC očitno trn v peti, saj o drugih verskih skupnostih na seji ni nobenega govora. "Vsako takšno nestrpno stališče, ki ne doprinese k boljšemu razpoloženju, je slabo," je zatrdila in povedala še, da pri peticiji ne gre za dobronamerno željo po ureditvi financiranja verskih skupnosti, ampak za prefinjen način odpiranja ideoloških razprav v času, ko posamezniki nimajo za osnovno preživetje. "V svojem bistvu je Cerkev splošno koristna organizacija, ki zelo dobro ve, da mora pomagati tistim, ki se znajdejo v stiski in potrebujejo pomoč," je še dodala.

Janja Klasinc (PS) je pojasnila, da se sama zavzema za omejitev financiranja RKC. Prepričana je, da se v naši družbi vedno, ko se odpre vprašanje financiranja RKC, pri nekaterih sproži obrambni mehanizem, da gre za napad na RKC. Kot je dejala, naša ustava izrazito ločuje Cerkev od države predvsem zaradi slabih izkušenj z RKC kot inštitucijo, saj je del Cerkve, kot pravi, pred 50 leti sodeloval z okupatorjem.

Komisija DZ je ob koncu razprave sprejela sklep, da se je seznanila s peticijo za odpravo financiranja verskih skupnosti.

Peticijo je podpisalo več kot 30 tisoč državljanov Peticijo je po besedah Hermana Graberja iz koalicije podpisalo več kot 30 tisoč državljanov. Kot je pred sejo komisije dejal Graber, 7. člen ustave "jasno govori, da je Cerkev ločena od države". Na tej osnovi podpisniki peticije med drugim zahtevajo, naj država preneha z dodatnim financiranjem Katoliške cerkve, ki je na podlagi denacionalizacije in odškodnin dobila "ogromna sredstva" in ima po njegovih ocenah dovolj premoženja, da se lahko vzdržuje sama.

"Cerkev naj se obnaša v skladu z zakonodajo" V koaliciji tako ocenjujejo, da je dodatno financiranje Cerkve nesprejemljivo in tudi protiustavno. Graber je še dodal, da s tem niso proti veri, temveč le zahtevajo, da se Cerkev obnaša v skladu z zakonodajo.

Podpise, ki so jih sicer zbirali eno leto, so med drugim prispevali tudi nekdanji poslanci iz stranke SNS, je še povedal Graber in dodal, da je dobrih 26 tisoč podpisov zbranih v elektronski obliki, štiri tisoč pa v pisni.

Ministrstvo: Koalicija si napačno razlaga ustavne določbe Ministrstvo za izobraževanje, kulturo, znanost in šport pa je v mnenju o zahtevi zapisalo, da si Koalicija za ločitev države in cerkve napačno razlaga ustavne določbe, zato je njihovo stališče o ustavni nedopustnosti državnega financiranja verskih dejavnosti verskih skupnosti pravno nepravilno.

Besedni obračun Vonte in Gorenaka Po končani redni seji je sledila še nujna seja parlamentarne komisije, na kateri bi se med drugim morali člani seznaniti z odločitvijo Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi z izbrisanimi, vendar je predsednica komisije Tamara Vonta (PS) sejo prekinila, saj so jo zmotile besede ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka.

"Ne, tega si kot predsednica te komisije ne bom dovolila, da bo meni minister govoril, naj se umirim, da bom lažje živela. Zato bom sejo prekinila in jo nadaljevala kdaj drugič. Prosim pa tudi vas, da se, ne zaradi svojega zdravja, ampak zaradi zdravja vseh nas, vseh državljanov Slovenije in izbrisanih, malce povprašate po svojem ravnanju in izjavah, ki so skrajno nedopustne in neprimerne, za ministra pa sploh. Niste več opozicijski poslanec, na to vas opozarjam, zato pokažite malo spoštovanja do kogarkoli, razen do sebe. Nimate besede," je Gorenaku dejala Vonta. Kaj ji je Gorenak dejansko rekel, ni bilo mogoče slišati, saj mu Vonta ni dala besede in zato ni govoril v mikrofon.

Gorenak: Žal mi je, da je do tega prišlo Gorenak je v Odmevih dejal, da je Vonta narobe slišala pogovor, ki sta ga imela z Evo Irgl. Po njegovi oceni je šlo torej za nesporazum. Glede opravičila Vonti je Gorenak povedal, da se je opravičil že s svojim sporočilom na socialnem omrežju Twitter.

Še pred besednim obračunom ministra in predsednice komisije je sicer Irglova predlagala prestavitev obravnave te točke, saj člani komisije še niso dobili na vpogled sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice glede izbrisanih, vendar je Vonta njen predlog zavrnila.