Intervju Mojca Drčar Murko

Ste kdaj obžalovali svojo odločitev, da ste se odločili za kandidaturo za poslanko v Evropskem parlamentu? Zakaj? Ne, odločitev je bila premišljena in je že vsebovala pripravljenost za soočenje z občasnimi težavami in neprijetnostmi, ki jih prinese življenje na nenehnem potovanju med domom, Brusljem in Strasbourgom. S stališča osebne rasti in izpopolnjevanja pa je izkušnja izjemno dragocena. Članstvo v taki instituciji namreč prinese veliko poznanstev in možnosti vpogleda v stvari, do katerih navadno nimamo dostopa. Kako poteka vaš delovni dan v Bruslju? Naše zakonodajno delo poteka - razdeljeno po tednih v mesecu - na odborih, v političnih skupinah in na plenarnih zasedanjih. Moj odbor - za okolje, varno hrano in javno zdravje - je eden od najbolj obremenjenih odborov v EP. Kaka tretjina vseh evropskih zakonov gre skozi njegove roke. To od nas zahteva podrobno seznanitev z osnutki zakonov, kar pomeni, da nam morajo biti jasne tudi nianse, če naj se odgovorno odločimo za to ali ono varianto in predlagamo dopolnila k tekstom. Poslanci v tem odboru smo se nujno morali specializirati na ožje teme in na njih smo postali strokovnjaki, zato sem morala marsikaj tudi doštudirati. Vmes se vrstijo sestanki, predstavitve, seminarji o drugih temah, za katere pobudniki šele iščejo podporo, da bi jih Evropska komisija uvrstila v svoj načrt priprave zakonskih osnutkov. Tako delo kar vzame precej energije in časa, prinese pa tudi zadovoljstvo, ko je dobro opravljeno.

Kaj štejete za vaš največji dosežek v tem mandatu? Med zakoni, pri katerih sem sodelovala kot poročevalka, bi dala na prvo mesto krovno direktivo o ravnanju z odpadki, o kateri smo razpravljali skoraj dve leti, sledi pa sveženj štirih uredb o dodatkih hrani (o aromah, o aditivih, o encimih in o postopku za odobritev le-teh). Med ostalimi temami sem, mislim, največ naredila za prepoved medicinskih in drugih poskusov na primatih, za zamenjavo poskusov na živalih z alternativnimi metodami, tako na splošno kot v zvezi z uredbo o registraciji in odobritvi kemikalij (REACH), za prepoved izjemno krutih metod lova na tjulnje, za uvedbo nezavajajočih zdravstvenih in prehranskih trditev na proizvodih, za nove tehnologije in pripomočke pri zdravljenju hudih bolezni, in še kaj. Med bolj političnimi temami je moja stalna pozornost veljala obrambi človekove osebne svobode in svobode izražanja v okviru teme o človekovih pravicah. K uspehom štejem tudi sistematično problematiziranje stališč Italije o "genocidu Slovanov nad Italijani" v zvezi z drugo svetovno vojno, na katera oblasti v Sloveniji sploh niso reagirale, pa tudi pripravo prostora, na katerem so se lahko mednarodni javnosti prvič predstavile slovenske manjšine v sosednjih državah. Manjšina v Avstriji je bila v poročilu, ki ga je pripravila za EP naša fact-finding misija na Koroškem, sploh prvič mednarodno obravnavana! Precej dela sem opravila tudi v okviru parlamentarne delegacije, ki pomaga Makedoniji, da bi se pridružila EU.

Ali menite, da ima parlament zadovoljivo vlogo v procesih odločanja v EU? Če bi imeli možnost, kaj bi najprej spremenili? Parlament in Svet sta enakopravna sozakonodajalca pri kakih 90 odstotkih zakonov, ki jih sprejme EU. Od odločanja je izključen le na področjih, ki so po Pogodbi v pristojnosti držav, denimo pri zunanji politiki, a tudi tu se oglaša z mnenji in pripombami, ki imajo težo in nemalokrat vplivajo na tek dogodkov. Del ekspertskega dela, ki je potrebno, da se zakoni lahko izvajajo, redno poteka pri Komisiji, a tudi o tem smo parlamentarci redno obveščeni. Dodam naj, da bi tako imenovana Lizbonska pogodba, če bi bila že ratificirana, precej utrdila položaj parlamenta v odnosih s Svetom. Sodelovala sem s poslanci, ki so pripravljali izhodišča za večjo vlogo parlamenta.

Evropski parlament zastopa interese več kot 500 milijonov državljanov EU. Se to resnično dogaja tudi v praksi, ali gre zgolj za teorijo, saj je znano, da je Bruselj tudi raj za lobiste? Kako se spopadate s pritiski lobijev? Seveda zastopa interese državljanov, saj zato pa je neposredno izvoljen! Le koga drugega naj bi parlamentarci zastopali kot tiste, ki so jih izvolili? Lobiranje pa je povsod del zakonodajnega dela, tudi v Sloveniji. Predstavniki poklicnih združenj, sindikatov, industrije, nevladnih organizacij in drugi imajo pravico sporočiti svoja mnenja in nas silijo, da se poglobimo v njihova stališča. Vzemimo primer: Po zakonu o registraciji kemikalij bodo proizvajalci morali na svoje stroške testirati do leta 2018 kakih 30.000 različnih kemikalij. Zdi se mi nemogoče, da prizadeti ne bi bili imeli pripombe na tekst, ki bo industrijo stal do 5 milijard evrov. Pomembno je bilo na koncu le to, da je parlament svoje dosegel, čeprav je bilo na začetku veliko nasprotovanja. Lobiranje je lahko nadležno, če ga je preveč, a če je kvalitetno in operira z argumenti, je zakonodajalcem lahko v veliko pomoč. Res pa je, da se moramo na koncu vendale odločiti sami in prevzeti odgovornost.

Kakšen je odziv državljanov? Dobite veliko vprašanj, predlogov, pohval, mogoče kritik? Dobivam kar veliko pobud, odmevov, prošenj za poglobitev določenih tem in za sestanke, itd. Tega ne pripisujem poročanju slovenskih občil, ki se za področja mojega interesa skoraj ne zanimajo, temveč učinku moje spletne strani in kolumni, ki jo redno pišem za Ius software. Dobri so bili odzivi tudi na knjigo Avtoportret, ki sem jo napisala leta 2005 (leto pozneje je izšla v angleščini) in Pet minut demokracije, pri kateri sem sodelovala v okviru Liberalne akademije.

Evropski poslanci delujete znotraj poslanske skupine. Vam je to v pomoč ali vas kdaj tudi omejuje pri vašem delu, odločanju? Prihaja do pritiskov s strani poslancev večjih držav članic? Evropski parlament je pravi parlament, torej delujemo v okviru smernic in sklepov, ki jih poprej uskladimo v političnih skupinah. Če me kdaj večinska odločitev moti, ji lahko nasprotujem in glasujem drugače. Nobenega pritiska nisem občutila; če me kdo - iz velike ali majhne države - prijateljsko prepričuje, ga poslušam in se na koncu odločim po svoji volji.

Ali vam položaj evroposlanca še predstavlja izziv in boste ponovno kandidirali na evropskih volitvah prihodnje leto ali vas čakajo novi izzivi na drugih področjih? Ne bom kandidirala še enkrat, a mislim, da bom izkušnje lahko dobro uporabila.