Igor Lukšič: Tudi nova vlada bo imela omejen rok trajanja

Vidni član Socialnih demokratov Igor Lukšič, ki je skupaj z Borutom Pahorjem stranko na zadnjih volitvah pripeljal do zmage, za razliko od svojega šefa stoji bolj trdno na političnem parketu.

Odhajajoči minister za šolstvo priznava, da je stranka v slabem stanju. Ljudje so med Pahorjevo vladavino začutili aroganco, zato je podpora vladi začela padati, je v intervjuju za Planet Siol.net ocenil Lukšič. O novih znanih obrazih na političnem prizorišču pa pravi, da gre za popolnoma nestrankarsko izživljanje ambicij posameznikov, kar za stabilnost demokracije ni dobro.

Ste kot viden predstavnik SD razočarani nad tem, kaj se je zgodilo z vašo vlado? Premier Pahor ves čas ponavlja, da Slovenija ni zastala in je na dobri poti okrevanja. Stanje, kot ga vidi večina Slovencev, pa je povsem drugačno. Se strinjate s svojim šefom?

Nisem razočaran z delom vlade. Menim, da so rezultati dobri. Pri vladanju je problem ta, da se rezultat dela vlade odčita šele primerjalno glede na to, kaj so počele druge vlade v istem času. Potrebno je gledati tudi imaginarno; kaj bi se zgodilo, če bi vladal nekdo drug. Glede na trend Janševe vlade, ki je vladala pretekli mandat, bi bili ljudje zelo veseli, da imajo takšno vlado, kot smo jo sestavljali mi.

Jasno pa je, da ljudje vpogleda v to nimajo in ne moremo pričakovati, da nam bodo peli slavo. Je, kot je, podpora stranki pa je zelo majhna. Bile so narejene napake v vrhu. Stranka se je namreč zreducirala na predsednika SD Boruta Pahorja, torej na predsednika vlade. Bilo je narejenih nekaj kumulativnih napak, ki so pri volivcih za nazaj pripeljale do trenutnega rezultata.

Kako, da gre SD na volitve znova s Pahorjem, potem ko je njegova vlada v parlamentu dobila takšno nezaupnico?

V takšni stranki, kot je SD, ki ima dolgo tradicijo demokratičnega odločanja, ni bilo časa poiskati alternative. Gre predvsem za naravni tok dogodkov. Odločili smo se, da na predčasnih volitvah, v bolj ali manj okrnjeni obliki, nastopi aktualna "kompozicija".

Kakšen izid pričakujete 4. decembra?

Uspeh bi bil več kot deset odstotkov glasov, kar bo nad sedem odstotkov, pa bo dober rezultat.

Ko ste se leta 2005 ponovno aktivno vključili v strankarsko politiko in kot podpredsednik dobili mandat za sestavo programa, ste med ljudi vnašali zmagovito mentaliteto. Imate znova kakšnega aduta v rokavu?

To je dolgoročen proces, ki smo ga vodili tri leta. V zadnjem triletnem obdobju pa stranka ni skrbela za "emocionalni inženiring". Stranka se je preveč tehnizirala in ni dihala z ljudmi. To se odraža tako v stranki kot v javnosti. Lahko si še tako vrhunski, vendar če ljudje začutijo aroganco, kar se je s to vlado zgodilo, te preprosto ne podpirajo več.

S katerimi poudarki boste skušali prepričati volivce?

Ključni poudarek je, da smo stranka, ki trenutno najbolj pozna položaj Slovenije v svetu. Mehanizme poznamo, to, kar smo v tehničnem smislu naredili, je zelo dobro. Ključni cilj Slovenije je, da ostanemo v najožji evroskupini, kar pomeni, da sprejemamo tudi odgovornost za to. Kot majhna in predvsem izvozno usmerjena država imamo tu edino perspektivo.

Nadaljevati bo potrebno z reformo pokojninskega in zdravstvenega sistema. Predvsem bo potrebno obdržati tempo vlaganja raziskave in razvoj. Potrebno je obuditi tiste veje gospodarstva, ki so v zadnjih 20 letih precej zastale, saj je država njihovo planiranje povsem opustila, npr. gozdarsko in lesno industrijo.

Ne moremo mimo novih političnih akterjev, ki so jih podprli nekoč vaši zavezniki, nekateri vaši poslanci pa celo zapustili stranko prav zaradi prestopa k novim, vendar že znanim obrazom?

Slovenija ima že skozi vso zgodovino do strankarstva negativen odnos. Pred vsakimi volitvami se je pojavila kakšna nova stranka. Tokrat je novo le, da imamo na političnem prizorišču dva kandidata, ki nista ustanovila stranke z namenom, da bi prišla v DZ in vplivala na politiko, temveč hočeta postati kar takoj predsednika vlade. Drugo ju ne zanima. Gre za popolnoma nestrankarsko izživljanje ambicij posameznikov oziroma ozke skupine ljudi. To ni strankarska politika, kar za stabilnost demokracije ni dobro.

Volivcem pa so ti obrazi prinesli kar nekaj svežine.

Tako je. Ljudje predvsem ne želijo imeti nič od tega, kar že je. Torej ne Janše ne Pahorja. In prednost Jankovića oziroma Viranta je, da jima ni potrebno pokazati nič. Veselo nastopata v medijih z ukrepi, ki so všečni, in vsak volivec se lahko z njima identificira. Za seboj nimata niti enega ukrepa na državni ravni, ki bi ljudi delil.

S kom v koalicijo? Ali sploh?

Prepričan sem, da gre stranka na volitve zato, da lahko vpliva na oblast, da lahko uresničuje svoj program in da ima tudi svoje ljudi v izvršni veji oblasti. Vendar ne za vsako ceno. Ne predstavljam si, da bi SD šla kadarkoli v vlado, ki bi jo vodil Janez Janša. Z Jankovićem imam sicer kar nekaj izkušenj, vendar je s takšnimi ljudmi težko delati v koaliciji. Njegove metode dela so za politiko neobičajne. Je pa res, da sva določene zadeve zelo hitro uredila.

Je levosredinsko zavezništvo dokončno razsuto?

Trojček je bil izum ekipe, v kateri je sodeloval tudi Janković. Ta ekipa je izračunala, da če bi razporedili glasove na vse tri stranke, bi nastal prostor, na katerega pride Janković za mandatarja. Ta manever se je ponesrečil, ker smo se nekateri izogibali skupnemu nastopu trojčka na volitvah. Izkazalo se je, da se je zavezanost v predvolilnem času že v času mandata pokazala kot slaba strategija. Škoda je, da nismo izkoriščali potenciala, ki ga je predstavljala vlada, temveč se je potencial reduciral predvsem na predsednike strank koalicije.

Ste na spomladanskem kongresu pripravljeni prevzeti vajeti v svoje roke?

To je vprašanje za čas po volitvah, ko bomo videli rezultat stranke; kdo se bo uvrstil v parlament, kakšno bo stanje v stranki po volitvah in kako se bo izoblikoval politični prostor. Šele takrat se bo dalo oblikovati predstavo o tem, kaj se s stranko da narediti v naslednjem mandatu. Glede na potek dogodkov menim, da tudi nova vlada ne bo dokončala celotnega mandata.

Omejen rok trajanja ste napovedali že Pahorjevi vladi.

Pričakovali smo, da bo kriza bistveno večja, kot se je kasneje izkazalo. Menili smo, da ima vlada na razpolago premalo ukrepov za moderiranje vlade. Pozneje se je izkazalo, da to zmoremo in krizo smo omilili. Slovenijo smo sicer v tehničnem smislu opremili z možnostmi za odzive na prihajajočo krizo, vendar pa se je razmerje med ključnimi akterji, kot so ZDA, Indija in Kitajska ter znotraj EU, bistveno poslabšalo v primerjavi z letom 2008.

Mi imamo sicer boljšo kondicijo, jo ima pa Evropa bistveno slabšo. Zato bo tu velik problem. Še zlasti zato, ker so med ključnimi kandidati za predsednika vlade ljudje brez izkušenj v mednarodni politiki in vpogleda. Njim gre za vprašanje relacij znotraj naših meja in nimajo občutka, da je v zadnjih dveh letih mednarodna politika postala glavno vprašanje notranje politike. Potrebno se bo hitro odzvati, oni pa se bodo vsaj šest mesecev učili, kako in kaj. In to je lahko usodno za Slovenijo.