Hrovat preklical torkovo sejo Cviklove komisije

Kot je pojasnil Hrovat, Milan M. Cvikl kot priča v postopku namreč več ne more opravljati funkcije predsednika komisije. Cvetka Zalokar Oražem je Hrovatovo dejanje ocenila za samovoljno. "Do imenovanja novega predsednika komisija ne more opravljati dela" Hrovat (SDS) je povedal, da je bila zahteva za dopolnitev dokaznega sklepa s strani treh poslancev - poleg Hrovata še Zmaga Jelinčiča (SNS) in Josipa Bajca (SLS) - na komisijo vložena že 20. junija. 12. člen poslovnika pa po njegovih besedah določa, da poslanec, ki je priča v postopku, ne more biti več član komisije. "V skladu s tretjim členom zakona o parlamentarni preiskovalni komisiji sem predsednika državnega zbora le obvestil, da komisija pač ne more več opravljati svojega dela do imenovanja novega predsednika," je povedal podpredsednik komisije.

Po mnenju Hrovata gre pri tem za "čisti poslovniški avtomatizem". Tu po njegovih besedah ne gre za njegovo odločitev, niti za odločitev tistih treh poslancev, ki so podpisali zahtevo za Cviklovo pričanje. Ob tem je pojasnil, da do imenovanja novega predsednika komisije opravlja samo tehnične posle, povezane s komisijo, voditi pa je ne more. "Pričakujem, da bo opozicija tudi prevzela vodenje te komisije," je dejal.

V torek naj bi komisija sprejela končno poročilo Na novinarsko vprašanje, ali morda ne gre za strah pred torkovo sejo komisije, ko naj bi ta sprejela končno poročilo, ki da je za koalicijo neugodno, je Hrovat odgovoril, da poročila kot podpredsednik sploh še ni videl. Dodal pa je, da niti ena od zaslišanih prič ni potrdila navedb, "o katerih je vseskozi govoril Cvikl". Sicer pa poslanec upa, da bo komisija svoje delo pospešila, da bo čim prej imenovan njen nov predsednik, Cvikl pa da bo zaslišan. Po mnenju Hrovata je namreč slednji ena ključnih prič v tej zadevi.

Članica komisije Cvetka Zalokar Oražem (Zares) pa je glede odpovedi torkove nujne seje komisije povedala, da dejanje Hrovata ni v skladu s poslovnikom. "Gre za samovoljno dejanje podpredsednika Roberta Hrovata, ki je pravzaprav prevzel delo komisije," je prepričana poslanka. Kot je dejala, gre za obglavljenje komisije in za onemogočanje nadaljnjega dela.

"Pravna podlaga je lahko le poslovnik in zakon" Zalokar Oražmova tudi meni, da mnenje Miroslava Mozetiča iz knjige o parlamentarni preiskavi, na podlagi katerega je Hrovat preklical napovedano sejo komisije, ne more biti zadostna podlaga za to dejanje. Pravna podlaga je lahko po njenih besedah samo poslovnik o delu preiskovalne komisije in zakon. "Tu pa je zadrega," je prepričana poslanka, ki je danes po njenih besedah na to "samovoljno dejanje" opozorila tudi predsednika državnega zbora Franceta Cukjatija. Od njega je, kot je povedala, zahtevala tudi, da zagotovi zakonito in poslovniško korektno delo.

Meni namreč, da bi morali zahtevek za razširitev dokaznega sklepa obravnavati na komisiji. Zato tudi predlaga, da se preklic torkove seje umakne in se na njen obravnava tudi razširitev dokaznega sklepa. 12. člen poslovnika je po njenem mnenju nedorečen, saj bi lahko, kot pravi, na podoben način k pričanju v neprijetnem trenutku pozvali katerega koli člana komisije in s tem spremenili njeno sestavo in razmerja v njej.

"Gre za poslovniško telovadbo" Sicer pa je Zalokar Oražmova mnenja, da gre "tu za neko poslovniško telovadbo", katere cilj je onemogočiti nadaljnje delo komisije, nadaljnjo preiskavo, sprejem končnega poročila in seveda srečanje s finskimi preiskovalci. "To je bilo vendarle narejeno danes, v petek popoldne, ob že sklicani torkovi seji," je dejala poslanka.

Član komisije Zmago Jelinčič (SNS) pa je ocenil, da "če hočemo izvedeti resnico, potem Cvikl ne sme več voditi komisije". "Dejstvo je, da Cvikl deluje v interesu Viator & Vektorja in Sistemske tehnike, kar pa nikakor ne more doprinesti k razjasnitvi problema," je povedal vodja poslanske skupine SNS. Na novinarsko vprašanje, ali se ne bi o tem morala izreči komisija oziroma ali je pravno mnenje Mozetiča premalo, pa je dejal, da bi glede na zahtevo treh poslancev po njegovem pričanju Cvikl moral po poslovniku avtomatično odstopiti. Po njegovem si Cvikl zakon razlaga po svoje.

"Komisija v tem mandatu ne bo končala z delom" Po mnenju Jelinčiča komisija v tem mandatu še ne bo končala z delom, ampak ga bo "potrebno nadaljevati v naslednjem mandatu", ko bo po njegovih besedah vse prišlo "na plano". Meni tudi, da bi bilo na pričanje smiselno poklicati tudi nekdanjega vodjo službe temeljnih razvojnih programov Petra Zupana. "Da pove, kdo mu je dal komando, da mora te stvari delati, kajti zagotovo to ni delal sam po sebi," je še dejal Jelinčič.