Gregor Macedoni: Romska problematika je bila predolgo pometana pod preprogo

Prihaja iz gospodarstva in zelo dobro pozna delovanje občine, ki po njegovem mnenju nujno potrebuje dobrega gospodarja. Kot svojo prednost poleg izkušenj na področju vodenja, načrtovanja in realizacije zastavljenih projektov 41-letni diplomirani inženir elektrotehnike Gregor Macedoni izpostavlja svojo politično neodvisnost.

Kako ocenjujete trenutne razmere oziroma stanje v občini Novo mesto? Stanje je še slabše, kot je bilo pred štirimi leti. Občina je v tem času postala občina neizkoriščenih razvojnih priložnosti ter je vedno bolj oddaljena od občanov in njihovih težav, zato je nujno, da začnemo to občino voditi drugače in tudi z drugimi ljudmi. Naj končno postanejo merila strokovnost, kompetence, znanje in izkušnje, ne strankarska pripadnost.

Zakaj menite, da ste ravno vi pravi kandidat, in zakaj ste se odločili, da vstopite v boj za županski stolček? Sem kandidat, ki prihaja iz gospodarstva, zato imam izkušnje na področju vodenja, načrtovanja in realizacije zastavljenih projektov. Zelo dobro poznam tudi delovanje občine, ki nujno potrebuje dobrega gospodarja. Sem pa tudi edini od kandidatov, ki je politično neodvisen, zato bom po volitvah delal v korist vseh občanov, ne za strankarske interese. Obstoječe občinske strukture danes pomenijo zavoro in breme občine, saj ne odgovarjajo več na izzive in težave občanov.

Za kandidaturo sem se odločil, ker lahko ponudim drugačen način vodenja in ker je prišel čas, da občina sledi uspešnemu novomeškemu gospodarstvu.

Katere bodo vaše prednostne naloge, ki se jih boste lotili kot župan? Zagotovil bom, da bo občinska uprava začela delovati učinkovito, nekoruptivno, da se bo delalo strateško in transparentno.

Nesprejemljivo je, da smo se v zadnjih štirih letih lotili treh velikih športnih projektov, skupaj zapravili več kot tri milijone evrov in pol, danes pa imamo samo goro papirjev in nobene realizacije. Enako je stanje na področju komunalne infrastrukture, kjer imamo zgrajeno eno najsodobnejših čistilnih naprav in spuščamo v Krko boljšo vodo, kot teče iz vodovodnih pip. Vse to govori o zgrešenem načinu delovanja občinske uprave.

Na drugem mestu je treba začeti izkoriščati razvojne priložnosti. Novo mesto v tem trenutku ne zna strateško zastaviti in potem tudi realizirati svojih projektov. Evropskih projektov imamo pol manj, kot jih ima petnajstkrat manjša občina Šentrupert. To je popolnoma nesprejemljivo.

Na tretjem mestu bi izpostavil, da je treba okolje, v katerem živimo in delamo, spet narediti bolj prijazno do občanov. V zadnjih osmih letih je pomen krajevnih skupnosti v polnem upadanju, saj je občina razpolovila sredstva za krajevne skupnosti ter kulturna, športna, gasilska in preostala društva. Ta denar je treba ponovno nameniti tem okoljem in reševanju konkretnih vsakodnevnih težav, ki jih imajo občani. Bivalno okolje mora biti urejeno.

Kako boste reševali težave s proračunom in zagotovili denar za izvedbo projektov? Danes so občine financirane na način, ki ne prinaša več denarja, če je občina na primer gospodarsko uspešna. Mi v Novem mestu dobimo za vsakega občana enako denarja kot vsaka druga občina. Takoj bo treba najti rezerve. To so vse te neučinkovite zgodbe s koncesijami in škodljivimi pogodbami. Poznamo primer najemne pogodbe za RIC, kjer občina zapravi skoraj 500 tisoč evrov letno, poznamo neučinkovit potniški promet, ki nas letno stane skoraj 700 tisoč evrov, še vedno se nismo resno lotili energetskih sanacij in vse to so postavke, kjer se da takoj sprostiti nekaj denarja, ki je lahko osnova za to, da se učinkovito prijavljamo na razpise.

Tretje področje, kjer se da bolje gospodariti kot do zdaj, pa je tesno sodelovanje z gospodarstvom. Na žalost zdajšnje občinsko vodstvo ni znalo biti sogovornik, čeprav je gospodarstvo pogosto ponujalo roko.

Kako se boste lotili romske problematike? Kje vidite morebitne rešitve? Predvsem me zanima težava, ki se pojavlja v osnovnih šolah, kjer zahtevajo enakomernejšo porazdelitev romskih otrok. Romska problematika se je zadnjih več kot dvajset let na žalost, razen z redkimi izjemami, pometala pod preprogo in mislim, da imamo tam pravo tempirano bombo. Treba jo je nemudoma začeti reševati, čeprav to ni problematika, ki bi jo lahko rešili na hitro. Zelo jasno sem si skiciral tri področja, na katerih bi zastavil reševanje problematike. Prvi sklop govori o varnosti in enakopravnosti vseh občanov. Drugi sklop govori o integraciji in medsebojnem razumevanju, tretji pa o programskih vsebinah. V vsakem sklopu so potem opredeljeni cilji in konkretni ukrepi.

Eno od področij, kjer je gotovo treba začeti reševati to problematiko, je izobraževanje. Predvsem moramo z ukrepi dvigniti vključenost otrok v vzgojno-izobraževalni proces že v predšolski dobi, ker tako lahko znatno zmanjšamo razkorak v primerjavi s preostalimi otroci, sploh če se dodatna skrb nameni učenju slovenskega jezika. Treba je nekaj narediti tudi na področju števila vključenih romskih otrok na eni šoli, primer te problematike je OŠ Bršljin. Vsi skupaj se moramo zavedati, da je to težava celotne občine, ne zgolj ene osnovne šole.

Univerza v Novem mestu je zagotovo nekaj, kar si ljudje še posebej želijo, saj bo to prineslo svež veter v Rudolfovo mesto. Kako nameravate pospešiti aktivnosti za ustanovitev univerze? V Novem mestu si od leta 2006 aktivno prizadevamo za ustanovitev javne univerze. Sam sem bil zelo aktivno vključen v to. Bil sem član sveta zavoda Univerzitetno in raziskovalno središče, ki ga je v letošnjem letu zdajšnja občinska struktura ukinila. V tem trenutku imamo izpolnjene pogoje za ustanovitev univerze, trenutna občinska oblast pa meni, da nam ni treba nič več storiti. Menim, da je to strateška napaka, saj se ključno delo zdaj šele začne. Mirno lahko rečem, da je visoko šolstvo ena tistih sinergij, ki bi lahko pomagala mestu zaživeti v drugačni identiteti z drugačno dinamiko.

Pogovarjala sem se z nekaterimi občani, ki so izpostavili, da staro mestno jedro počasi, a vztrajno umira. Kakšni bodo vaši ukrepi za oživitev mestnega jedra? Problematiko oživljanja bi ločil v dva sklopa. Eno je vsebina, program, drugo pa ureditev prostora in infrastrukture. Kar zadeva vsebino in programe, imam bogate izkušnje, saj sem soustvarjal zgodbo Knjigarne Goga, soustvarjal sem zgodbo Hostla Situla in menim, da so to vsebine, kjer mora tudi občina podpreti organizacije, ki si za to prizadevajo.

Hkrati moramo vedeti, da samo prostorska ureditev ne bo oživila mestnega jedra. Tako neurejeno in zanemarjeno mesto, kot je v tem trenutku, prav gotovo ni osnova za resen program oživljanja. Začeti moramo razmišljati o drugačnem načinu prometnega režima, pogoj za to pa je gradnja ene ali dveh garažnih hiš v mestnem jedru oziroma ob mestnem jedru. Na ta način bi lahko del parkirišč umaknili z Glavnega trga in s tem pridobili prostor, kjer bi se to oživljanje lahko začelo dogajati. Imam precejšnja pričakovanja od programa, ki ga bo oktobra predstavil Zavod za varstvo kulturne dediščine, in to bo osnova za široko javno razpravo. Predvsem se je treba pogovarjati in pripraviti predlog reševanja po korakih.