SiolNET. Novice Slovenija
0

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Grd padec Mira Cerarja, SDS z največjo podporo po aprilu 2012

0

termometer

Potem ko je SMC oktobra po več mesecih le uspelo prehiteti SDS, je novembra položaj spet obrnjen. Po zadnji javnomnenjski anketi Episcentra SDS podpira 24 odstotkov, SMC pa 20 odstotkov vprašanih.

Ko je Miru Cerarju in njegovi SMC oktobra že kazalo, da sta spet na konju, je novembra znova padel iz sedla vodilne stranke. V primerjavi s preteklim mesecem je namreč največja vladna stranka po javnomnenjski anketi Episcentra izgubila 5,8 odstotne točke, kar je med vsemi strankami največji padec (novembra 20,2 odstotka, oktobra 26 odstotkov).

SDS po treh letih in pol spet podpira skoraj četrtina vprašanih Na vrhu jo je spet prehitela največja opozicijska stranka SDS Janeza Janše, ki je v primerjavi s preteklim mesecem pridobila tri odstotne točke podpore. Tako visoke podpore, kot jo ima trenutno (23,9 odstotka), SDS ni imela že od aprila 2012 (24 odstotkov).

Največ pridobila NSi, v koaliciji napreduje le Židan Med vsemi strankami je novembra največ pridobila opozicijska NSi, ki je napredovala za kar 4,5 odstotne točke in s tem prehitela ZL, ki ji podpora že nekaj mesecev pada, zadnji mesec je izgubila 1,3 odstotne točke.

Med vsemi vladnimi strankami je novembra pridobila le SD Dejana Židana, in sicer pol odstotne točke, medtem ko je DeSUS Karla Erjavca izgubila 1,6 odstotne točke podpore.

SLS nazaj v parlament, ZaAB povsem pozabljena Podpora raste tudi zunajparlamentarni stranki SLS, ki bi se po zadnjem merjenju s 4,6 odstotka podpore že uvrstila v državni zbor. Iz njega pa bi zagotovo izpadla ZaAB, ki je ta mesec padla na nič odstotkov podpore.

Za Cararjev padec usodni begunci in Klemen Jaklič

Padec podpore vladi in največji koalicijski stranki je v veliki meri posledica njune operativne nesposobnosti, meni politični analitik Matevž Tomšič. Kot pravi, se je to "najbolj jasno pokazalo ob t. i. begunski krizi, ko se ni znala ustrezno pripraviti na prihod begunskega vala v Slovenijo".

K temu prispeva še neizpolnjevanje lastnih obljub o višjih političnih standardih, meni profesor s FUDŠ.

"Zadnji 'v nebo vpijoč primer' tega je škandalozna izločitev Klemna Jakliča iz nabora kandidatov za sodnika Evropskega sodišča za človekove pravice, čeprav je bil med vsemi daleč najbolj kvalificiran. S tem je vladajoča koalicija pokazala, da ji je politična lojalnost pomembnejša od strokovnosti."

"Vlada in SMC sami sebe potiskata v vnaprej izgubljen položaj" Da je padec podpori vladi in SMC posledica begunske krize, se strinja tudi profesor s FDV Mihael Kline. Sicer meni, da je vpliv zgolj posreden. "Najprej je tukaj izgubljanje položajev v dialogu s Hrvati, takoj nato rožljanje z besedo vojna. Vse skupaj kulminira v smer večanja negotovosti v ljudeh. Tako vlada kot stranka SMC potiskata sami sebe v vnaprej izgubljen položaj. Obe državljanom ponujata grožnje namesto občutka varnosti."

S terorizmom in odzivi nanj se sicer tako kot v drugih državah tudi v Sloveniji krepi moč desnega političnega pola, dodaja Kline. "Ti so s stalnim ponavljanjem okupirali osamosvojitveno vojno in zdaj delujejo kot prva bilka, za katero se državljani oprimejo kot za mogočo rešitev. Za zdaj zgolj kot tok asociacij, na daljši rok pa se lahko zgodi zmaga desnice na prihajajočih parlamentarnih volitvah."

Politični analitik medtem opozarja, da se za begunsko krizo, ki je v medijih že lep čas v ospredju, skrivajo številne druge teme, ki močno obremenjujejo vlado in koalicijo.

"Predvsem zdravstvo, davčna reforma, plače v javnem sektorju, stavke, slaba banka ali bolj konkretno kadrovanje. Pri reševanju naštete problematike dejansko ničesar ne reši. Nasprotno z vsako izjavo in potezo ali ukrepom stvari še bolj zaplete."

Cerar padel tudi na lestvici priljubljenosti politikov Na lestvici priljubljenosti politikov še naprej kraljuje predsednik države Borut Pahor, ki je v primerjavi s preteklim mesecem še malenkost pridobil (novembra 73 odstotkov, oktobra 72 odstotkov). Sledita mu evropska komisarka Violeta Bulc (novembra 63 odstotkov, oktobra 62 odstotkov) in njegov nekdanji strankarski kolega Dejan Židan (novembra 56 odstotkov, oktobra 61 odstotkov).

Četrto mesto si delita evropska poslanka Tanja Fajon (novembra 55 odstotkov, oktobra 58 odstotkov) in predsednik državnega zbora Milan Brglez (novembra 55 odstotkov, oktobra 52 odstotkov), ki je tokrat prehitel strankarskega kolega in predsednika vlade Mira Cerarja. Ta je zdrsnil na šesto mesto (novembra 53 odstotkov, oktobra 57 odstotkov).

Do desetega mesta so se zvrstili še evropski poslanec Lojze Peterle (novembra 52 odstotkov, oktobra 46 odstotkov), predsednica NSi Ljudmila Novak (novembra 46 odstotkov, oktobra 44 odstotkov), evropski poslanec Milan Zver (novembra 45 odstotkov, oktobra 42 odstotkov) ter ministrica Anja Kopač Mrak (novembra 45 odstotkov, oktobra 46 odstotkov).

Cerarjeva predhodnika na repu lestvice Na repu lestvice se je znašla nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, ki ji je naklonjenih le 17 odstotkov anketirancev (oktobra 19 odstotkov) oziroma kar 83 odstotka nenaklonjenih (oktobra 80 odstotkov).

Mesto pred njo je njen predhodnik na čelu vlade Janez Janša, ki mu je naklonjenih 28 odstotkov vprašanih (enako kot oktobra) oziroma 72 odstotka nenaklonjenih (oktobra 71 odstotkov).

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin