Gantar: "Nisem podaljšana roka zdravniških organizacij"

Kot je zagotovil, bodo predlagane spremembe, ki so od petka objavljene na spletni strani ministrstva, uporabnikom še naprej omogočale širok dostop do storitev javnega zdravstva. Od danes pa je na spletni strani ministrstva sicer objavljen in v javno obravnavo dan tudi predlog Strategije razvoja dejavnosti javnega zdravja za obdobje 2013 do 2023.

"Zdravstveni domovi se bodo združevali" Po novem naj bi bilo prepovedano oglaševanje zdravstvene dejavnosti, z izjemo vzgojnih vsebin in vsebin, pomembnih za preventivo oziroma splošno zdravstveno stanje prebivalstva. Nekoliko drugače kot do zdaj bodo urejene zdravstvene dejavnosti na vseh treh ravneh v zdravstvu. "Na primarni ravni ostaja osnovna vloga zdravstvenih domov, ki pa jih bo treba v določenih primerih zaradi racionalizacije združiti. Zdravstveni domovi pa bodo lahko še naprej organizirali zdravstvene postaje v manjših krajih, da bi tudi ljudem iz oddaljenih krajev zagotovili dostop do javnega zdravstva," je zagotovil Gantar.

Na sekundarni ravni na področju nujne medicinske pomoči predlog predvideva ustanovitev urgentnih centrov, sredstva zanje bodo pridobili iz razpisov EU-ja. "Manjše zdravstvene ustanove bi se lahko same ali na predlog ministrstva povezale v zdravstvene centre, kar bi tudi na ravni sekundarnega zdravstva omogočalo večjo racionalizacijo." Na terciarni ravni pa predlagajo predvsem večjo odgovornost ustanov, da znanje prenaša v bolnišnice in zdravstvene domove.

"Koncesije za največ 25 let" Nekaj novosti predlog zakona o zdravstveni dejavnosti prinaša tudi na področju podeljevanja koncesij. "Koncesije ostajajo, bo pa poslej zelo natančno opredeljeno, kdo in pod kakšnimi pogoji jo lahko dobi, pa tudi kdaj se lahko koncesija odvzame. Podelitev koncesije bo možna šele takrat, ko država v okviru javne službe zdravstvenih storitev ne bo mogla zagotoviti," je zagotovil minister Gantar. To po njegovih besedah pomeni poostreno podeljevanje koncesij, s čimer se v zdravniških organizacijah ne strinjajo. Koncesije se bodo po novem podeljevale za obdobje do največ 25 let, o podeljevanju bodo še vedno odločale občine oziroma lokalna skupnost, na sekundarni ravni pa ministrstvo za zdravje. "Koncesije se bodo po novem podeljevale izključno na podlagi javnih razpisov, v primeru kršitve razpisnih pogojev pa se bo lahko ta tudi predčasno odvzela. V primeru višje sile predlog zakona predvideva tudi možnost prenosa koncesije, a le za dve leti."

Zasebna dejavnost ostaja v javnih zavodih Zasebno zdravstveno dejavnost bo po novem predlogu zakona mogoče opravljati znotraj mreže javne zdravstvene dejavnosti ali zunaj nje. Morebitni presežek denarja, zasluženega z zasebno dejavnostjo v javnih zavodih, se bo poslej zbiral na ločenih računih, kar bi po ministrovih besedah povečalo transparentnost in omejilo tudi možnost korupcije. Cene zasebne dejavnosti v javnih zdravstvenih ustanovah se bodo oblikovale prosto, na trgu.

Strožja bodo pravila tudi glede razpisovanja specializacij. Po novem bo vrsto in trajanje specializacij določalo ministrstvo za zdravje, v 80 odstotkih bo specializacijo financiral Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, v 20 pa delodajalec. Med predlogi je tudi ukinitev obveznega članstva v Zdravniški zbornici Slovenije, a, kot je pojasnil minister, to ureja drug zakon, zato članstvo za zdaj ostaja obvezno.

"Popoldansko delo zdravnikov bo omejeno na šest ur" Čeprav je uporabnike javnega zdravstva vrsto let motilo popoldansko zasebno delo zdravnikov, ki so zaposleni v javni ustanovi, bodo ti prek podjemnih pogodb popoldne lahko kot zasebniki delali še naprej. Glavna novost je, da bo popoldansko delo omejeno na največ šest ur na teden. Kot je pojasnil minister Gandar, so popoldansko delo zdravnikov ohranili zaradi direktive EU-ja o prostem pretoku pacientov. "Če bodo zdravniki lahko delali še popoldne, bo to zmanjšalo čakalne vrste, zato se bo manj ljudi odločalo za specialistične preglede v tujini," upa minister.

Novi predlog zakona predvideva tudi spremembe v vodenju javnih zavodov, to bo od zdaj naprej enotirno. "V primeru združevanja zdravstvenih domov, ko bo ta štel več kot 900 zaposlenih, pa bo ustanovo vodila tričlanska uprava." Precej sprememb bo tudi pri nadzoru nad delovanjem javnih zdravstvenih ustanov, pristojnosti ministrstva se povečujejo predvsem pri upravnem nadzoru.

Gantar ponovil, da bo odstopil, če zakon ne bo sprejet "V predlogu zakona o zdravstveni dejavnosti je več sprememb, ki so jih predlagali že moji predhodniki. Čeprav je ta zakon, ki je v veljavi že od leta 1999 in je zelo zastarel, poskušalo spremeniti že vsaj pet ministrov pred menoj, ni to uspelo še nikomur. Ne mislim, da je vse v predlogu zakona idealno, prav zato je smiselna javna obravnava. Za uporabnike bo sicer verjetno zanimivejši novi predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki ga bomo začeli počasi pripravljati. Zakon o zdravstveni dejavnosti pa najbolj zadeva same zdravnike. Vse predlagane spremembe zdravnikom gotovo niso všeč, saj prinašajo tudi racionalizacijo zdravstvenih domov in vzpostavljajo večji nadzor in strožje kriterije. A minister ne more biti podaljšana roka zdravniških organizacij," je še dejal minister Gantar, ki pričakuje, da bo predlog zakona o zdravstveni dejavnosti jeseni sprejet. Če se to ne bo zgodilo, bo, kot je danes ponovno zagotovil, z mesta ministra odstopil.