Zunanji minister Karl Erjavec je v pogovoru s slovenskimi novinarji v New Yorku izrazil upanje, da Sloveniji ne bo treba zapirati dodatnih diplomatsko konzularnih predstavništev (DKP) v tujini.
"Bil bi zelo vesel, če bi Slovenija na gospodarskem področju spet zasedla položaj, ki ga je že imela. Če bi bilo na voljo dovolj denarja, bi se kot minister zavzemal za čim več DKP tudi drugod, ne le v New Yorku," je dejal minister Karl Erjavec in omenil Afriko, srednjo in južno Ameriko, kjer je slovenska diplomatska mreža "podhranjena".
Novi diplomatski predstavništvi v srednji Afriki in Perzijskem zalivu?
Erjavec tudi pričakuje, da bo Slovenija iz bilance nekdanje Jugoslavije dobila še nekaj rezidenc, na primer v Maliju, Tanzaniji, Maroku in Rimu in bi na podlagi tega lahko odprla dve novi diplomatski predstavništvi. Nekje v srednji Afriki in Perzijskem zalivu.
"Sam v tem trenutku ne razmišljam, da bi karkoli zapirali"
"Če pa bo treba še kaj zapreti, bi lahko razmislili o racionalizaciji v Evropi. Morda v Bruslju ni potrebno imeti misije in veleposlaništva. Morda racionalizirati med Dunajem, Bratislavo in Prago. Morda Grčija in Skopje. Sam v tem trenutku ne razmišljam, da bi karkoli zapirali," je zagotovil Erjavec.
"Odkar sem na položaju, dajem na prvo mesto gospodarsko sodelovanje"
Na vprašanje o zunanjepolitični orientaciji ali strategiji Slovenije pa je minister dejal, da je imela država od leta 1990 strategijo, kako priti v pomembne mednarodne organizacije. "Potem se je strategija izpraznila. Odkar sem na položaju, dajem na prvo mesto gospodarsko sodelovanje in vidim, da sem imel prav. Na vseh bilateralah v New Yorku se najprej dotaknemo gospodarskega sodelovanja," je dejal minister in dodal, da klasični politični dialog poteka znotraj mednarodnih organizacij.
Za vlaganja v Sloveniji se zanima tudi Azerbajdžan, ampak ...
"Sirije ne rešujemo na bilateralni ravni, ampak imamo zato srečanja na ravni EU in na drugih forumih. Na bilateralah pa se pogovarjamo o gospodarskem sodelovanju, zato bomo morali v Sloveniji čim prej sprejeti različne strategije, na primer glede privatizacije - kaj bomo in česa ne bomo prodali. Sogovorniki, kot je azerbajdžanski kolega, so se zanimali za vlaganja v infrastrukturo, telekomunikacije, banke, energetiko, mi pa imamo za zdaj še težave odgovoriti na takšne pobude," pravi minister.
Slovenija ima po njegovih besedah tudi problem, da je majhna in bi prišel v poštev skupen nastop z drugimi državami, na primer kot so se pogovarjali s srbskimi sogovorniki glede poslovanja v Rusiji ali drugje. "Moramo pa se tudi najprej vprašati, če smo na določenih novih trgih, kot sta Brazilija in Indija, sploh sposobni nastopati," je dejal minister.
Erjavec: Gospodarska diplomacija ni čudežna palica
Erjavec je prepričan, da je treba postaviti nek sistem, iz katerega bo jasno razvidno, koliko kakšen konzulat dejansko prispeva h gospodarskemu sodelovanju. "Sicer se vse preveč govori na pamet. Moramo imeti merila. Sedaj govorim na pamet, ampak kaj nam pomaga, če imamo na primer v Južni Afriki, ki je pomemben globalni igralec, predstavništvo, posla pa ni nobenega," je dejal. Erjavec opozarja tudi, da je največ seveda odvisno od gospodarstva oziroma podjetij. "Gospodarska diplomacija ni čudežna palica. Mi lahko vzpostavimo stike, pogodbe pa podpiše podjetje," je povedal Erjavec.
Odnosi z Azerbajdžanom so se začeli topliti
Na vprašanje, ali nas Azerbajdžan spoznava šele po lanskoletni tekmi za sedež v Varnostnem svetu ZN, je Erjavec odgovoril, da so se odnosi začeli topliti od letošnjega zasedanja zveze Nato v Chicagu, ko sta se prvič srečala premiera obeh držav. Glede tekme za Varnostni svet, v kateri je zmagal Azerbajdžan, pa je Erjavec dodal, da je bila to zgodba prejšnje vlade.
4
