Edvard Žitnik: Če ni slike, tega dogodka ne delamo

To pa zato, ker imajo tam najgostejšo dopisniško mrežo in ker so odvisni od slikovnega materiala, ki ga je največ iz zahodnega sveta. "Če ni slike, tega dogodka ne delamo," je pojasnil. V uvodu okrogle mize Podoba sveta v televizijskih poročilih je programska direktorica na Mirovnem inštitutu Brankica Petković predstavila raziskavo Marka Prpiča, po kateri je POP TV v oddaji 24 ur v mesecu marcu med leti 2005 do 2008 od zunanjepolitičnih dogodkih največ poročala o dogodkih iz ZDA. "Soseda Madžarska se omenja le šestkrat" Po tej raziskavi sledijo poročila oz. novice o dogodkih, povezanih z EU, nato dogodki iz Hrvaške, Italija, Srbije in Črne Gore in Iraka. "Nekatere države, večinoma afriške, pa so v tem obdobju omenjene le enkrat," je dodala. Po besedah Petkovićeve je po isti raziskavi TVS v oddaji Dnevnik v mesecu marcu v obdobju 2005-2008 od zunanjepolitičnih dogodkov največ poročala od dogodkih iz EU, sledijo ZDA, Irak in Hrvaška. "Več kot stokrat se omenjajo EU, ZDA, Irak in Hrvaška, soseda Madžarska pa le šestkrat," je zatrdila.

Urednik zunanjepolitične redakcije informativnega programa TV Slovenije Edvard Žitnik je dejal, da je, "kar se tiče zastopanosti posameznih področij sveta v informativnem programu, težko govoriti o filtru". Ob tem je pojasnil, da je dopisniška mreža RTVS omejena, najgostejša pa je v zahodni Evropi. Kot je dodal, so odvisni tudi od slikovnega materiala, ki ga največ dobijo od Reutersa, AP in Evrovizije. "Zato je največ poročil o dogodkih iz EU in ZDA, manj pa iz Azije in Afrike," je povedal in dodal, da je TVS odprla stalno dopisništvo na Bližnjem vzhodu. Po njegovem mnenju pa je glede zastopanosti posameznih področij pri TVS poleg Dnevnika treba upoštevati tudi zunanjepolitično oddajo Globus ter oddajo Mednarodna obzorja.

"Branje je stvar radia, slika pa televizije" Na vprašanje Petkovićeve, zakaj ne poročajo več npr. o Kongu, pa je Žitnik odvrnil, da so odvisni od slikovnega materiala. "Če ni slike, tega dogodka ne delamo," je pojasnil in dodal, da so minili časi napovedovalcev, ki so "v nedogled brali poročila". "Taka je logika, branje je stvar radia, slika pa televizije," je pojasnil. Redaktor v zunanjepolitični redakciji informativnega programa POP TV Miha Drozg je povedal, da dejstvo, da imajo ameriškega lastnika, ne vpliva na izbiro zunanjepolitičnih dogodkov, o katerih bodo poročali. "Redaktorji in uredniki imamo pri tem proste roke," je dodal. Obenem je pojasnil, da ima POP TV ožjo dopisniško mrežo kot RTVS. Večinoma so to ljudje, ki so včasih delali na POP TV, sedaj pa poleg drugih zaposlitev v tujini delajo še za 24 ur, je dejal.

"Če hočem kaj resnega, ne gledam televizije, ampak vzamem v roke kaj bolj resnega," pa je na okrogli mizi dejal novinar Dnevnika Ervin Hladnik Milharčič, ki je prepričan, da moramo brati časopise, če hočemo "dobiti globino". Po njegovem mnenju so časopisi in časopisni novinarji ukvarjajo z vsebinskimi vprašanji. Povedal je tudi, "da se mi ne zdi slabše, kot je bilo prej, sedaj se mi zdi veliko boljše".

Lampreht: V času stare Jugoslavije bolj obveščeni o svetovnih dogodkih Milharčič Hladnik se ne čudi podatku, da je bila po navedeni raziskavi Madžarska omenjena le šestkrat. "V pogovoru mi je madžarski veleposlanik Czukor omenil, da v koalicijski pogodbi, te nove koalicije, komunistične", v delu, ko je omenjena zunanja politika Slovenije do sosed, Madžarska sploh ni omenjena, ampak le Hrvaška, Avstrija in Italija, je še povedal novinar. Vodja službe RTV Slovenija za mednarodne odnose Miha Lampreht je prepričan, da smo bili v času "stare Jugoslavije" bolj obveščeni o nekaterih dogodkih po svetu kot sedaj. "Nihče od urednikov ne bo letel, če je 'vrgel ven' zunanjepolitični prispevek, če pa bo notranjepolitični prispevek, pa se lahko postavi vprašanje t.i. telefonskih pritiskov," je še dejal.