DZ sprejel subvencije, sindikati protestirajo

Zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa prinaša zmanjšanje stroškov delodajalcev za plače, novela zakona o davku od dohodkov pravnih oseb pa zvišanje investicijskih olajšav. Predloga sprememb še dveh davčnih zakonov, ki ju je predlagala opozicija, je DZ zavrnil. "Cilj zakona je ublažiti posledice gospodarske krize" Predlog zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je pripravila vlada, in sicer - kot je pojasnil minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik - z namenom ohranjanja delovnih mest in zagotavljanja socialne varnosti prebivalstva. Cilj zakona je ublažiti posledice prihajajoče gospodarske krize prek zagotavljanja pomoči delodajalcem in delojemalcem.

Subvencija bo v primeru skrajšanja delovnega časa na 36 ur tedensko znašala 60 evrov na delavca mesečno in možnih dodatnih 15 do 60 evrov na delavca v primeru skrajšanja delovnega tedna še za dodatne največ štiri ure. Delodajalec bo do subvencije upravičen, če bo izplačeval plače in poravnaval prispevke za socialno varnost delavcem, za katere bo prejemal subvencijo, poleg tega pa ne bo odpuščal ter ne bo odrejal nadur ali izplačeval nagrad vodstvenim delavcem in nadzornikom.

Stranka SDS se je vzdržala Zahtevke za dodelitev subvencije bodo sprejemali na republiškem zavodu za zaposlovanje do 30. septembra, posamezni delodajalec pa jo bo lahko prejemal največ šest mesecev. V poslanski skupini SDS so se glasovanja o predlogu zakona vzdržali. Zakon je namenjen ohranjanju neperspektivnih delovnih mest, ki bodo ukinjena takoj po zaključku obdobja prejemanja subvencije, je menil France Cukjati, Štefan Tisel pa je dodal, da s z njim spodbuja nedelo. Vlada bi morala namesto tega spodbujati razvoj tistih, ki imajo vizijo, je dodal Andrej Vizjak. Z zakonom sicer niso zadovoljni niti delodajalci niti sindikati; slednji so danes celo pripravili protest pred DZ, je spomnil.

Za izvajanje zakona dobrih 230 milijonov evrov Za izvajanje zakona o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa bo po Svetlikovih besedah potrebnih 230,4 milijona evrov, kar bo vlada zagotovila v rebalansu letošnjega državnega proračuna, ki ga že pripravlja. Ob tem bo vlada po zagotovili državne sekretarke na ministrstvu za finance Helene Kamnar razmislila tudi o možnosti za uveljavitev katerega od predlogov opozicije, ki so bili tokrat zavrnjeni.

ZSSS: Predlog ne ščiti plač pred zniževanjem

Predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so pred izredno sejo DZ pred parlamentarnim poslopjem pripravili protest, ki se ga je po oceni sindikata udeležilo okoli 100 njihovih članov, med njimi vodje območnih in panožnih sindikatov. Protest so pripravili, da poslancem še enkrat pošljejo jasno sporočilo, da predlog zakona o delnem subvencioniranju delovnega časa ne ščiti plač pred zniževanjem, je povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Semolič: Zaščititi tudi standard delavcev "Naša zahteva je, da v primeru, ko pride do skrajševanja delovnega časa in država delodajalcem pomaga, zaščitimo tudi standard delavcev," je dejal Semolič in dodal, da znižanje plač za 10 odstotkov pomeni veliko za standard delavcev.

Semolič: Pot, ki so jo izbrali politiki, ni dobra

Da bi poslanci v zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa vnesli predlog sindikata, da naj osnovne plače ostanejo nespremenjene, v sindikatu ne pričakujejo. "Ni realno pričakovati, da bi se danes zgodil čudež," pravi Semolič in dodaja, da želijo dati politikom jasno vedeti, "da pot, ki so jo izbrali, ni dobra".

Oražmova je razočarana nas odzivom sindikatov Vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem je dejala, da je presenečena in rahlo razočarana nad odzivom sindikatov, saj naj bi bil zakon sindikatom pisan na kožo. Kot je pojasnila, bodo sindikati z zakonom dobili izjemno velike pristojnosti.

Višje investicijske olajšave DZ je sicer sprejel še novelo zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, ki jo je v proceduro vložil Vizjak, a jo je DZ s sprejemom vladnih dopolnil močno spremenil. Novela tako prinaša višje investicijske olajšave, ne pa nižje splošne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb ter višjih olajšav za vlaganja v raziskave in razvoj, kot je predlagal Vizjak. Po sprejeti noveli zakona bodo zavezanci lahko uveljavljali znižanje davčne osnove v višini 30 odstotkov investiranega zneska v opremo in v neopredmetena sredstva, pri čemer bo najvišja absolutna višina olajšave po novem določena pri 30.000 evrih oz. največ v višini davčne osnove. V celoti se bo lahko uveljavila že v letu vlaganja, zavezanci pa jo bodo lahko koristili tudi v primeru, da nimajo nobenega zaposlenega.

Navedene spremembe se bodo uporabljale že pri obračunu davka za leto 2008. Za lani bodo poleg tega zavezanci lahko uveljavljali tudi znižanje davčne osnove za investicije v avtobuse z motorjem, ki ustreza najmanj emisijskim zahtevam standarda Euro IV, za leti 2009 in 2010 pa za investicije v avtobuse z motorjem Euro IV ter v tovorna motorna vozila z motorjem Euro V. K tako spremenjenemu predlogu novele zakona je poslanska skupina SDS vložila več dopolnil, s katerimi je predlagala vrnitev Vizjakovih predlogov v zakonsko besedilo, a ob glasovanju niso bila deležna podpore večine navzočih.

DZ je zavrnil Petanov predlog DZ je zavrnil predlog novele zakona o davku na dodano vrednost (DDV), s katero je poslanec Rudolf Petan (SDS) predlagal skrajšanje rokov za vračilo preplačanega DDV s 60 na sedem dni po predložitvi obračuna DDV. Zavrnil je tudi prav tako Petanov predlog novele zakona o dohodnini, s katero naj bi se zvišala meja prihodkov davčnega zavezanca iz naslova opravljanja dejavnosti z 42.000 evrov na 100.000 evrov, da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov.