DZ še korak bližje k spremembi ustave o referendumih

Za so glasovali člani vseh poslanskih skupin razen poslancev Pozitivne Slovenije, ki so se vzdržali, medtem ko njihov poslanec Gašpar Gašpar Mišič spremembam ostro nasprotuje in ni glasoval. Razen omenjenega poslanca so se vsi z različnimi poudarki in zadržki strinjali, da Slovenija potrebuje spremembe referendumske ureditve, najbolj odprta pa je bila razprava o prepovedi referenduma na področju davkov. Kaj mora biti jasno in nedvoumno? Tako so v besedilo stališč dodali besedilo, da mora ustavni zakon vsebovati jasne in nedvoumne pojme, ko govori o prepovedi referenduma na področju davkov, carin in drugih obveznih dajatev. Poslanci so namreč opozarjali, da bi lahko preveč široka definicija pomenila prepoved referendumov na prevelik nabor zakonov. Vse davčne referendume ne bo mogoče prepovedati V imenu strokovne skupine ustavne komisije je ustavni pravnik Igor Kaučič dejal, da ne morejo biti prepovedani vsi zakoni, ki vključujejo davke, carine in obvezne dajatve. "Obvezne dajatve so zelo širok pojem, to bi se lahko zlorabljalo za prepoved vseh referendumov." Pri prepovedi referendumov o ratifikaciji mednarodnih pogodb pa morajo biti izvzeti tisti, ki se nanašajo na prenos suverenosti. Vlada v zakone tlači vse živo Maša Kociper je v imenu PS dejala, da so sicer podprli začetek postopka za spremembo ustave, ker se strinjajo, da je referendumska ureditev "preohlapna in omogoča zlorabe". Pohvalila je tudi delo strokovne skupine komisije, se je pa pridružila pomislekom glede omejitev pri davčnih zakonih. Dejala je na primer, da bo lahko vlada v zakone, s katerimi bo odpravila neustavnost, vključila "vse živo", nato pa bi bil referendum prepovedan, ker bi vključeval tudi finančne posledice v obliki davkov. Kot primer je omenila zakon za uravnoteženje javnih financ. Najslabši trenutek za omejitev referenduma Kociprova je še dejala, da je zdajšnji politični trenutek "najslabši možni na svetu" za spremembo referendumske ureditve, ker ljudje zahtevajo neposredno demokracijo. Vprašala se je, ali ljudje tega ne bodo videli kot poseg v referendumsko pravico, in predlagala sprejem, a hkrati odložitev uveljavitve sprememb referendumske ureditve. Vir vseh težav niso referendumi Dodala je, da to predlagajo tudi zaradi tega, ker "gre ta vlada v totalitarni sistem". Njen strankarski kolega Mišič pa spremembam nasprotuje, ker vir vseh težav niso referendumi, ampak politična neodgovornost. Ustave ni treba spreminjati, ampak jo moramo spoštovati, je dodal. Pomembno sporočilo ljudstvu Janko Veber je v imenu SD pozdravil spremembe, ki bodo referendumsko pobudo odvzele DZ in državnemu svetu ter jo prepustile ljudstvu, kar je "pomembno sporočilo". Predlagal je tudi, da bi ustavno sodišče obvezno odločalo tudi o vsebini spornega zakona, ne samo o dopustnosti referenduma, kot je bilo v primeru zakonov o Slovenskem državnem holdingu in o slabi banki. Nič straha bati Mihael Prevc (SLS) je dejal, da podpirajo ustavno spremembo in še, da je odveč strah, da bi z njo omejili neposredno demokracijo. Gre za to, da bo ta sprememba onemogočila politične zlorabe referenduma. Vedno bo kdo nezadovoljen Tudi Jože Tanko (SDS) je podprl spremembo ustave, v največji vladni stranki pa so odprti za vse izboljšave. Opozoril je, da nikoli ne bomo sprejeli odločitve, s katero bodo "čisto vsi zadovoljni". Menil pa je, da predlog SD, ki bi ustavnemu sodišču naložil obvezno vsebinsko presojo zakona, ni dober. Njegov strankarski kolega Andrej Šircelj se je strinjal, da je treba omejiti določbo, ki omejuje referenduma na davčnem področju. Kaj bi lahko še razdelali? Predsednik DZ in ustavne komisije Gregor Virant (DL) je poudaril, da referendumsko pobudo omejujejo na državljane, kar vsaj delno onemogoča uresničevanje zgolj strankarskih interesov. Vsebinske omejitve referenduma je označil kot kompromis, določbe, ki se nanašajo na davke in druge dajatve, pa bi lahko še razdelali. Kaj piše v predlogu stališč? Nova referendumska ureditev predvideva, da bo lahko referendum zahtevalo samo 40.000 volivcev. Omejitve pri razpisu referenduma se nanašajo tudi na zakone o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, o zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in o zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic oziroma drugo neustavnost. Zakon bi bil zavrnjen v primeru, če bi proti njemu glasovala večina volivcev, ki bi se udeležili referenduma, a pod pogojem, da bi bila proti zakonu najmanj četrtina vseh volilnih upravičencev. Postopek bo še dolg O stališčih ustavne komisije mora z večino vseh poslancev odločati državni zbor, naslednja faza postopka je priprava besedila ustavnega zakona, ki ga ustavna komisija sprejema z dvotretjinsko večino, nato pa o tem z enako večino odloča še državni zbor.