SiolNET. Novice Slovenija
0,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Dušan Plut: Samostojna Slovenija je bila pogoj za zeleno Slovenijo

0,45

termometer

Dušan Plut
Foto: Nace Bizilj

Ponosen sem na to, da smo Zeleni soustanovili Demos, ki je po prelomnih volitvah aprila 1990 postal vztrajna, premočrtna in hitra lokomotiva slovenske osa­mosvojitve, ki jo je energetsko poganjala odločna podpora državljank in državljanov Slovenije, pravi takratni predsednik Zelenih Dušan Plut.

Štiri tedne pred dnevom državnosti 25. junija dnevno objavljamo izseke intervjujev z osebnostmi, ki so pomembno vplivale na slovensko osamosvojitev. Pogovori so zbrani v knjigi Boštjana Furlana, Ožbeja Peterleta in Marka Balažica Slovenija in pika!, ki je izšla pri Cankarjevi založbi.

Danes objavljamo dele pogovora z geografom in zgodovinarjem Dušanom Plutom, ki je bil prvi predsednik Zelenih Slovenije in član predsedstva v času osamosvajanja Slovenije.

/…/

Torej je bila ekologija edina stična točka [Zelenih]?
Povezovale so nas tri stvari. Ekologija, varovanje okolja in narave, je bila absolutno na prvem mestu. Na drugem demokratizacija, vključno z nujnostjo izhoda iz takratnega socializma. Tretja, kar se v zgodovini Zelenih Slovenije večkrat krivično postavlja v ozadje, je bila samostojna Slovenija. Naše volilno geslo na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 je bilo, da je samostojna Slovenija pogoj za zeleno Slovenijo.

/…/

naslovnica

Različni so bili že pogledi do vstopa v demokratično koalicijo Demos. Na kon­cu je odločil vaš glas in morda je bila prav to ena ključnih odločitev v procesu slovenske demokratizacije in osamosvajanja. Kaj vas je prepričalo, da ste se priključili Demosu?
Zeleni smo imeli sestanek o tem na Filozofski fakulteti. Glasovanje glede vstopa v Demos je bilo številčno neodločeno, sam sem sicer glasoval za. Na osnovi neodločenega glasovanja sem dobil mandat, da se kot predsednik odločim o vstopu v Demos. Kot zgodovinar sem vedel, da se je takrat odprla zgodovinska niša in je bilo samo tedaj možno, glede na mednarodno doga­janje, brez večjih žrtev priti do želene samostojne Slovenije.

Ker se je naša stranka zavzemala za samostojno Slovenijo, tudi nismo mogli sodelovati s strankami, ki so bile prej družbenopolitične organizacije starega sistema ter so stari sistem še zagovarjale, obenem pa v začetni fazi niso bile pretirano zavzete za časovno pospešeno osamosvojitveno pot Slovenije. Tretji razlog je bil osebne narave. V Demosu so bili moji osebni prijatelji, med njimi Lojze Peterle, s katerim sva skupaj študirala in se odlično razumela. Tega še nisem povedal javno, a mislim, da je sedaj čas. Lojze je bil že v času študija v prvi polovici sedemdesetih let zelo "sumljiv" takratnemu sistemu. Zato je včasih pošta iz tujine, ki je bila namenjena njemu, po najinem dogovoru prihajala na moj naslov. Razvila sva zelo oseben, prijateljski odnos, čeprav se že takrat v marsičem ideološko nisva strinjala, saj svojega ekosocialističnega prepričanja tudi v času delovanja v Demosu nisem opustil.

Zelene Slovenije so povezovale tri stvari: ekologija, demokratizacija in samostojna Slovenija, pravi Dušan Plut. (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Zelene Slovenije so povezovale tri stvari: ekologija, demokratizacija in samostojna Slovenija, pravi Dušan Plut. (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Tone Stojko

Med demosovci sem dobro poznal Huberta Požarnika. Z njim in njegovo prijazno soprogo Barico, belo­kranjskega porekla, smo družinsko prijateljevali. Pred ustanovitvijo Demosa sem pogosto uspešno sodeloval tudi z Igorjem Bavčarjem in Janezom Janšo. S slednjim, ko je bil še zelo vnet zagovornik demilitarizacije. Omenjenim sem glede na številne pretekle pozitivne izkušnje zaupal na besedo in to je bil pomemben razlog za mojo odločitev za vstop Zelenih Slovenije v Demos.

Znotraj stranke sem bil zaradi tega pri nekaterih deležen kritike, vendar se je kasneje pokazalo, da sem se v tem primeru odločil prav. Demos je na volitvah dobil 54,8 odstotka glasov podpore, Zeleni Slovenije smo dobili 8,8 odstotka. Brez nas Demos v takratni skupščini ne bi imel večine. Ponosen sem na to, da smo Zeleni soustanovili Demos, ki je po prelomnih volitvah aprila 1990 postal vztrajna, premočrtna in hitra lokomotiva slovenske osa­mosvojitve, ki jo je energetsko poganjala odločna podpora državljank in državljanov Slovenije.

Z določeno časovno zamudo so projekt samostojne Slovenije podprle tudi "stare" politične stranke. Pogosto krivično prezremo dejstvo, da je osamosvojitev podprla velika večina pripadnikov narodov, ki so se v Slovenijo preselili iz drugih republik. To njihovo podporo za samostojno Slovenijo osebno zelo spoštujem!

Treba je poudariti, da je bil Demos ideološko izjemno raznolika koalicija. Od zagovarjanja ekološkega socializma do kulturnikov, socialdemokratov, krščanskih demokratov, kmečke stranke, liberalcev … Žal mi je, da se ta naboj enotnosti Demosa glede ključnih tem poskuša tako ali drugače razvrednotiti ali pa si projekt osamosvojitve lasti vse manjša peščica posebej "zaslužnih osamosvojiteljev".

/…/

"Seveda je v predsedstvu občasno prihajalo do nesoglasij, ki pa smo jih skoraj vedno demokratično, strpno in z dialogom reševali za zaprtimi vrati," se spominja Plut. (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) "Seveda je v predsedstvu občasno prihajalo do nesoglasij, ki pa smo jih skoraj vedno demokratično, strpno in z dialogom reševali za zaprtimi vrati," se spominja Plut. (foto: Tone Stojko, hrani Muzej novejše zgodovine Slovenije) Foto: Tone Stojko

Bili ste med glavnimi pobudniki Deklaracije za mir, ki je v času stalno prisotne nevarnosti vojaškega posredovanja JLA-ja in tri mesece pred uradno razglasitvijo samostojnosti pozivala k razorožitvi Slovenije.
To vprašanje sem pričakoval (poišče in prinese deklaracijo). To je ta slavna Deklaracija za mir iz februarja 1991. Uvodoma moram reči, da se mi zdi zelo krivično, tukaj sem zelo razočaran nad stališčem Janeza Janše, da nas je vse člane predsedstva razen Omana zaradi podpisa deklaracije razglasil za vele­izdajalce. Pri tem pa ni bil edini.

Naj citiram predlog mirovnega člena: "Republika Slovenija je demilitari­zirana država, prehodno obdobje, ki je potrebno za demilitarizacijo, se uredi z ustavnim zakonom. Prehodno obdobje do popolne demilitarizacije, v kateri bodo za varstvo meja RS skrbele enote policije in obstoječe enote TO …" Halo! Je to enostranska razorožitev, če je navedeno prehodno obdobje?! Jasno je, da bi za prehodno obdobje poskrbele enote slovenske policije in Teritorialne obrambe.

"Smo pa Slovenci res velemojstri za iskanje vedno novih delitev, tokrat na 'junake' in 'veleizdajalce' slovenske osamosvojitve." "Smo pa Slovenci res velemojstri za iskanje vedno novih delitev, tokrat na 'junake' in 'veleizdajalce' slovenske osamosvojitve." Foto: Bor Slana

Namen Deklaracije za mir je bil vsaj dvojni. Nisem absolutni mi­rovnik in pacifist. Ampak če kot ekologist zagovarjam nenasilje do drugih vrst, ne morem zagovarjati nasilja do sočloveka. V deklaraciji ni bilo nikjer napisano, da bi morali kar takoj razpustiti policijo in TO. Predvideno je bilo časovno neopredeljeno prehodno obdobje, odvisno od širših razmer. Še vedno mislim, da bi se ta proces lahko zgodil. Ker je bil predlog večinsko zavrnjen, je zame zgodba s tem zaključena.

Bolj pomembna so zgodovinska dejstva. Ko sta Janša in Bavčar maja 1991 republiško predsedstvo obvestila o možnostih in da lahko pride do vojaškega spopada, smo se vsi v predsedstvu strinjali, da se moramo v tem primeru braniti z oboroženo silo. S tem, da se bomo vedno trudili, da poskušamo s pogajanji rešiti čim več slovenskih življenj. Zjutraj, 27. 6. 1991, smo ob napadu na Slovenijo vsi člani predsedstva glasovali za oborožen odpor. Kje je tukaj torej akt veleizdaje? Smo pa Slovenci res velemojstri za iskanje vedno novih delitev, tokrat na "junake" in "veleizdajalce" slovenske osamosvojitve. Ponosen sem, da sem z mirovno držo morda le prispeval kakšen kamenček k mozaiku omejenega vojaškega spopada leta 1991. Zanesljivo bi bile ob frontalnem napadu JLA-ja žrtve veliko večje! In iskreno priznanje tistim, ki so z orožjem v roki branili ogroženo samostojnost Slovenije.

/…/

V rubriki 25 let Slovenije predstavljamo zgodbe iz časa slovenskega osamosvajanja in dogodke, ki so na drug način povezani s časom pred 25 leti. Brali boste lahko o dogodkih ob osamosvojitvi in njihovih akterjih, o tem, kakšno je bilo življenje v tistem času, kakšna je bila povprečna plača in kaj je bilo mogoče kupiti zanjo, s kakšnimi vozili smo se prevažali Slovenci, kdo so uspešni posamezniki, rojeni v žlahtnem letu 1991, in druge prispevke, povezane s slovensko petindvajsetico.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin