Četrtek, 5. 2. 2026, 10.45
3 dni, 4 ure
Državni proračun januarja s 14 milijoni evrov presežka
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,83
Državni proračun je januarja po predhodnih podatkih zabeležil 1,3 milijarde evrov odhodkov in prihodkov. Odhodki so bili januarja za 27 odstotkov višji kot v primerljivem obdobju lani, prihodki pa za 9,2 odstotka. Proračun je bil izravnan oz. je zabeležil 14 milijonov evrov presežka, so danes sporočili z ministrstva za finance.
Država je za transferje posameznikom in gospodinjstvom januarja zagotovila 184 milijonov evrov, kar je 13,4 odstotka več kot januarja lani. "Več sredstev smo namenili za družinske prejemke in starševska nadomestila ter socialne transferje, predvsem za izvajanje osebne asistence," so pojasnili na ministrstvu.
V sklade socialnega zavarovanja, zavoda za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je proračun prispeval 126 milijonov evrov ali 9,8 odstotka več. Največji del proračunskega transferja v višini 110 milijonov evrov je odpadel na pokojninsko blagajno, kar je bilo 8,6 odstotka več. "Zvišanje je posledica uskladitve pokojnin v letu 2025 ter dviga določenih kategorij pokojnin in drugih ugodnosti, ki so začele veljati z januarjem letos kot del pokojninske reforme," so navedli.
Za subvencije so namenili 124 milijonov evrov, kar je 59,8 odstotka več kot januarja lani, predvsem zaradi višjih neposrednih plačil v kmetijstvu.
Več odhodkov za investicije
Odhodki za investicije so dosegli 81 milijonov evrov oz. 3,4 odstotka več kot januarja lani. "Vlagali smo v vojaško opremo, gradnjo in vzdrževanje cest, železniško infrastrukturo ter zdravstvo," so zapisali na ministrstvu.
Tekoča plačila drugim izvajalcem javnih služb, ki niso posredni proračunski uporabniki, so znašala 54 milijonov evrov ali 69,6 odstotka več. "Za izvajanje gospodarske javne službe v linijskem prometu smo namenili več sredstev, manj pa za nadomestila Termoelektrarni Šoštanj za izvajanje gospodarske javne službe na podlagi zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga," so povzeli.
Za stroške dela v javnem sektorju so namenili 416 milijonov evrov, kar je 14 odstotkov več kot leto prej. Rast je v večji meri posledica napredovanj in plačne reforme.
Več od davčnih prihodkov
Na strani proračunskih prihodkov so davčni prihodki januarja dosegli 1,2 milijarde evrov oz. 4,6 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Z davkom na dodano vrednost so zbrali 600 milijonov evrov, kar je 10,7 odstotka več. Prilivi iz dohodnine so se zvišali za 15,7 odstotka na 195 milijonov evrov.
Prihodki od trošarin so januarja znašali 133 milijonov evrov, kar je bilo tri odstotke manj kot v enakem obdobju lani. S trošarinami od energentov in električne energije ter trošarinami od tobaka so zbrali manj sredstev, s trošarinami od alkohola pa malenkost več.
Z davkom od dohodkov pravnih oseb so januarja zbrali 130 milijonov evrov ali 4,4 odstotka manj kot januarja lani. "Upad je posledica predčasnih vplačil mesečnih akontacij za januar, ki so bila izvedena že decembra lani," so še navedli na ministrstvu za finance.
Fiskalni svet: Januarski proračunski presežek najnižji v zadnjih nekaj letih
Proračunski presežek je bil prejšnji mesec s 14 milijoni evrov najnižji januarski v zadnjih nekaj letih. Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki, visoka rast zadnjih pa je posledica tekoče porabe in odvajanja v proračunske sklade, je opozoril Fiskalni svet. Lani je bil delež odhodkov za pokojnine najvišji v zadnjih petih letih.
"Prihodki so se povečali trikrat počasneje kot odhodki. Visoko rast zadnjih sta povzročili krepitev tekoče porabe, predvsem povečanje subvencij in stroškov dela, ki je izhajala iz ukrepov ekonomske politike, ter odvajanje sredstev v proračunske sklade," so pojasnili.
Tudi na povečanje odhodkov preostalih treh blagajn javnega financiranja so lani po njihovih navedbah vplivali ukrepi ekonomske politike, predvsem plačna in pokojninska reforma. Povečevanje transferjev iz državnega proračuna v sklade socialnega zavarovanja medtem opozarja na težave pri njihovem lastnem financiranju, so izpostavili.
Kot so pojasnili, se v zadnjih letih povečuje zlasti obseg transferjev v zdravstveno blagajno. Sprejeti finančni načrt Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije za letos predvideva izravnan saldo obveznega zdravstvenega zavarovanja, vendar temelji na obsežnih učinkih načrtovanih ukrepov. Če se ti učinki ne bodo uresničili, bi utegnil biti primanjkljaj zdravstvene blagajne največji do zdaj, so poudarili.
Zapisali so še, da so se odhodki za pokojnine lani povečali hitreje od nominalnega bruto domačega proizvoda (BDP), njihov delež, izražen v BDP, pa je z 10,2 odstotka dosegel najvišjo raven v zadnjih petih letih. Dodali so, da je k rasti odhodkov pokojninske blagajne precej prispevala uvedba zimskega dodatka.
Dotaknili so se še primanjkljaja občin, ki se je v letu 2025 znižal na 0,2 odstotka BDP. Transfer iz državnega proračuna se je znova povečal, tudi zaradi uvedbe dodatnih sredstev za zmanjševanje razlik med občinami, so sklenili.
Državni proračun je januarja po predhodnih podatkih zabeležil 1,3 milijarde evrov odhodkov in prihodkov. Odhodki so bili januarja za 27 odstotkov višji kot v primerljivem obdobju lani, prihodki pa za 9,2 odstotka. Proračun je bil izravnan oz. je zabeležil 14 milijonov evrov presežka, so danes sporočili z ministrstva za finance.
