Dnevnik: Ovadba zoper Bajuka poltretje leto v predalu tožilstva

Dnevnik piše, da bi bilo preiskavo treba začeti zaradi uhajanja zaupanih informacij v primeru Socius. Tožilstvo zanika, da bi bila zoper Bajuka vložena ovadba, Dnevnik pa je ovadbo pridobil po neformalni poti. Dnevnik je, kot navaja, ovadbo zoper neznanega storilca, iz katere pa je razvidno, da je to lahko samo minister Bajuk, dobil le dve uri potem, ko so z vrhovnega državnega tožilstva, ki ga vodi Barbara Brezigar, poslali dopis, v katerem zanikajo, da bi bila vložena ovadba zoper Bajuka. Informacija naj bi odtekla iz pisarne finančnega ministra Vsebina ovadbe govori o tem, da je zaupna informacija o zadevi Socius leta 2005 odtekla iz pisarne finančnega ministra. Policija je po tem, ko je med preiskavo trčila na Bajuka, ravnala drugače kot pri drugih osumljencih, dodaja Dnevnik. Pri Bajuku naj ne bi opravila vseh preiskovalnih dejanj, vključno s poligrafskih testiranjem. Dodatno naj bi ministra kasneje zaščitilo tožilstvo, kjer ovadba že poltretje leto leži v predalu.

Na finančnem ministrstvu zadeve ne komentirajo. Povedali so, da v skladu z zakonom o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma Urad RS za preprečevanje pranja denarja oz. ministrstvo ne sme razkriti nikakršnih podatkov, ki so označeni z ustrezno stopnjo tajnosti v skladu z zakonom, ki ureja tajne podatke. "Enako velja za primer Socius. Dokler postopki preiskave ne bodo končani, minister zadeve ne komentira," so poudarili.

Kdo je Možini predal podatke? Policija je julija 2005 začela preiskavo o tem, kdo je novinarju TV Slovenija Jožetu Možini izdal zaupne informacije iz dokumenta urada za preprečevanje pranja denarja, v katerem so bile zabeležene bančne transakcije med lastnikom podjetja Socius Leonardom F. Peklarjem in švicarskim podjetjem Bados Consulting. Urad za preprečevanje pranja denarja je Peklarja osumil pranja denarja, policija in tožilstvo sta začela preiskavo, vendar je TV Slovenija 27. in 28. junija 2005 objavila prispevke o Peklarju in njegovih denarnih transakcijah. To, kdo je Možini predal zaupne podatke, so začeli preiskovati kriminalisti.

V javnosti je takrat zaokrožila govorica, da so novinarju Možini zaupne podatke izročili v vodstvu ljubljanske policijske uprave, zaradi česar so kriminalisti, ki so zadevo preiskovali, opravili zaslišanja in teste z detektorjem laži pri vodilnih na policijski upravi. Kasneje so jih na podlagi zbranih obvestil izločili iz kroga osumljencev. Zadeva je dobila novo razsežnost, ko je komisija za preprečevanje korupcije avgusta 2005 na svoji spletni strani objavila pojasnilo o pobudi Jožeta Možine glede suma koruptivnih dejanj Leonarda F. Peklarja. Zato so kriminalisti opravili pogovor s predsednikom protikorupcijske komisije Dragom Kosom, ki so mu zasegli elektronsko pošto, ki jo je komisiji poslal Možina.

Možina je bil v stikih s finančnim ministrstvom Na podlagi tega je analitična služba kriminalistične policije ugotovila, da obstaja velika verjetnost, da je novinar Možina posedoval dokument, ki ga je urad za preprečevanje pranja denarja posredoval Bajuku, dodaja časnik. Kot je razbrati iz ovadbe, je Možina zaupni dokument, poslan Bajuku, skeniral na računalniku. Ker so kriminalisti želeli zavarovati dokaze, so sodišču predlagali hišno preiskavo v Možinovi pisarni na televiziji, vendar sodišče preiskave ni odobrilo. So pa pridobili izpisek telefonskih pogovorov Jožeta Možine in ugotovili, da je bil tik pred objavo informacij in tik po njej po telefonu v stikih z različnimi osebami, ki so zaposlene na ministrstvu za finance, večkrat pa je govoril tudi z nekdanjim generalnim direktorjem policije Markom Pogorevcem.

Kriminalisti so po pisanju Dnevnika obiskali tudi Bajuka. Pri njem so našli drugi izvod dokumenta, pri čemer naj bi bilo takoj vidno, da so bili listi dokumenta razpeti in ponovno speti s spenjačem. Na vprašanje, čemu, je Bajuk po informacijah, ki jih je pridobil Dnevnik, odgovoril, da mu je dokument padel na tla in se razpel, zato ga je ponovno spel. "Vsi indici kažejo na to, da je dokument urada za preprečevanje pranja denarja, ki se nanaša na sumljive transakcije Leonarda F. Peklarja, novinar Možina pridobil od neznane osebe, zaposlene na ministrstvu za finance, vendar nam dokazov zoper konkretno osebo ni uspelo zbrati," so kriminalisti po navedbah Dnevnika zapisali v ovadbi.

"Bajuk je tarča preizkušene taktike poskusov zastraševanja" V NSi, katere predsednik je Bajuk, so se na omenjene informacije odzvali s pisno izjavo, v kateri pravijo, "da smo ponovno priča enemu izmed mnogih politično (in predvolilno) motiviranih napadov na Andreja Bajuka in Novo Slovenijo. Očitno zaradi tega, ker Bajuk ne pristane na najrazličnejša izsiljevanja ali prikrivanja, ampak se jasno in javno zavzema za učinkovit pregon vseh vrst gospodarskega kriminala." Bajuk je v tem primeru, kot trdijo v NSi, "tarča preizkušene taktike poskusov zastraševanja in preusmerjanja pozornosti". Nekdo, ki se ni znal, zmogel ali hotel spopasti z resničnim kriminalom, sedaj napada ministra, ki ga obtožuje na osnovi domnev, poudarjajo v stranki. "Najbolj sporno pa je, da to v javnosti prikazuje kot nesporno dejstvo. S tem je kršena temeljna človekova pravica, saj že Ustava RS določa, da je vsakdo nedolžen dokler mu krivda ni dokazana," dodajajo.

Ob vsem tem v NSi še izpostavljajo, da so takšnih napadov že navajeni in vedo, da pričujoči ni zadnji. "Zagotavljamo pa, da se z njimi ne bomo nikoli sprijaznili in bomo skupaj s svojim predsednikom Andrejem Bajukom še naprej delali vse, kar bo v naši moči, za učinkovit pregon gospodarskega kriminala."

Jančič: Policija s pridobitvijo izpiskov telefonskih klicev Jožeta Možine kršila ustavni red Kot poroča TV Slovenija, pisanje Dnevnika o uhajanju zaupnih informacij v zadevi Socius razkriva, da je policija leta 2005 pridobila telefonske izpiske takratnega novinarja TVS Jožeta Možina, ki je afero razkril javnosti. Predsednik Združenja novinarjev in publicistov Peter Jančič meni, da je policija s tem kršila ustavni red. TVS je poročala, da je vrhovno državno tožilstvo vnovič poudarilo, da ni prejelo nobene kazenske ovadbe zoper kakšnega ministra sedanje vlade. Zaradi odtekanja podatkov v zadevi Socius Leonarda Peklarja je bila vložena kazenska ovadba zoper neznanega storilca in ne proti ministru Andreju Bajuku, še dodaja TVS.

TVS: Preiskavo se je skušalo preusmeriti proti Možini Bolj presenetljivo ob tem pa je to, kar se razkriva v časniku Dnevnik, da si je policija leta 2005 pridobila telefonske izpiske takratnega novinarja TVS Možine, ki je afero razkril javnosti. Tak poseg policije je namreč podobno kot v zadevi Ranc grob poseg v novinarsko avtonomijo, je poročala TVS. "Da je bila kazenska ovadba spisana proti neznanemu storilcu, ki naj bi novinarju posredoval informacije o sumu korupcije Leonarda Peklarja, je razvidno iz ovadbe same. Bolj zanimivo pa je, in to sledi prav iz omenjene ovadbe, da se je poskušalo preiskavo preusmeriti proti takratnemu novinarju Jožetu Možini, ki je afero razkril," navaja TVS.

Možina, zdaj direktor TVS, je za TVS dejal, da je zanj še posebej šokantno, da je policija preiskovala, kako je prišel do podatkov o aferi Socius, ne da bi se posvetila korupciji sami. "Smo pa že takrat imeli sume, indice, da je nekdo na policiji takrat blokiral raziskavo te zadeve in da so raziskovali vir, ne pa kriminalno dejanje samo," je povedal Možina.

TVS: Želeli so narediti preiskavo na delovnem mestu novinarja Možina je še dejal, da bi afera Socius, če je ne bi razkrili, ostala v predalih - čeprav je šlo za sum pranja denarja v višini 280 milijonov tolarjev. TVS je še poročala, da naj bi imel po takratnih informacijah direktor Sociusa Leonardo Peklar, poslovnež iz kroga LDS, vplivne zaščitnike tudi v policiji. Prav tako je TVS poročala, da je iz omenjene kazenske ovadbe, objavljene v Dnevniku, še razvidno, da so celo predlagali hišno preiskavo na delovnem mestu novinarja Možine, da bi mu tako po morebitni najdbi dokumenta lahko očitali, da je vedel za oznako tajnosti, a je to Okrožno sodišče v Ljubljani zavrnilo.

Po mnenju Možine si hišne preiskava niso upali izpeljati, "ker se v demokratičnih - in mislim, da tudi v nedemokratičnih - državah to že davno ne počne več". TVS še navaja, da po mnenju nekaterih poznavalcev sedaj, ko je bilo razkrito, da se je kot tožilec poslovno sestajal z osumljencem kaznivega dejanja Ivanom Zidarjem, poskuša Boštjan Penko s tovrstnimi dokumenti, ki jih je pridobil pred leti kot tožilec, preusmeriti pozornost javnosti.

"Policija je posegla v svobodo tiska" Jančič pa je za TVS zatrdil, da vsebina dokumenta, objavljenega v Dnevniku, dokazuje nekaj povsem drugega, kot trdi avtor članka v Dnevniku. "V zgodbi oni trdijo, da naj bi policija preiskala do konca neke sume o finančnem ministru Bajuku, vsebina dokumentacije pa nedvoumno kaže, da je policija kršila ustavni red in posegla v svobodo tiska. Vrhovno sodišče je namreč lani jasno razsodilo, da niti preiskovalni sodnik v točno tem primeru ne sme dovoliti vpogleda v podatke o telefonskih klicih novinarjev, kar se je v tem primeru, kot je iz te dokumentacije razvidno, zgodilo."