Dekonstrukcija razžaljenega Zmaga Jelinčiča

Pisali smo že, da so Zmaga Jelinčiča zbodle navedbe Matjaža Hanžka, ki je na tretjem programu TV Slovenija marca lani ob izbruhu tako imenovane afere Prijatelj povedal nekaj krepkih o burni preteklosti prvaka SNS. "Že večkrat je bilo napisano, da ima Jelinčič svojo ceno in da njegovi poslanci glasujejo tako, kot nekdo razveže mošnjo.

Popolnoma vseeno mu je, ali je to nacionalni interes, za katerega se tako blazno bori, ali pa kaj drugega … Tako kot je pred 30 leti pomagal vlomiti v Narodni muzej in je ukradel nacionalno zbirko ali tako kot je za 20-kratno vrednost prodal neke bankovce Narodnemu muzeju in še bi vam lahko našteval nekih trideset podobnih zgodb. Letalski muzej je pač naključen izgovor za to, da bi kaj zaslužil," je izjavil Hanžek.

Včeraj bi morali Jelinčiča zaslišati kot oškodovanca, vendar na Tavčarjevo ni prišel, izostanka pa najprej tudi ni ustrezno opravičil. "Je bolan, v zelo slabem stanju. Komaj govori," je pojasnil njegov pooblaščenec Peter Fašun. Kdaj natančno je zbolel in za katero boleznijo, odvetnik Fašun ni vedel povedati. "Se vam zdi, da verjamem?" je odvrnil sodnik Srečko Škerbec, ki je nameraval primer končati še letos. Senat je nato odločil, da mora ustrezno opravičilo dostaviti do 14. ure, kar je Jelinčič tudi storil. Sojenje Hanžku se bo tako nadaljevalo in predvidoma tudi končalo, ko bo Jelinčič ozdravel in se zagovarjal. Naslednja obravnava je razpisana v začetku januarja.

Inkriminirana izjava kot družbeni eksperiment Spomnimo. Hanžek je na zadnji obravnavi zatrdil, da si je Jelinčiča izbral za "eksperiment". Kot pravi, je bila izjava neke vrste opomin. "Vsem naokrog očita kriminal, zmerja in žali celotne družbene skupine, kot so naprimer Romi, država pa se kljub temu ne odzove." Nekdanji varuh je izrazil začudenje nad ravnanjem tožilstva, ki zaradi sovražnega govora ali skrajno neprimernih izjav do zdaj menda še ni preganjalo politika. "Tukaj opažam neko vrsto diskriminacije," je sklenil. Zagovornik obdolženega Miha Kozinc je v spis predložil več novinarskih prispevkov, med drugim iz časopisa Delo iz leta 1975, kjer piše, da je veliki senat ljubljanskega okrožnega sodišča takrat 27-letnega absolventa farmacije obsodil na več let "strogega zapora" zaradi "napeljevanja h grabežu družbene lastnine" oziroma, prevedeno, sodelovanja pri tatvini treh starinskih pištol iz 16. stoletja. Kljub nasprotovanju tožilstva so se sodniki včeraj za zaprtimi vrati seznanili tudi s podrobnnostmi spisa, v katerem se po besedah odvetnika Kozinca nahaja pravnomočna obsodba vrhovnega sodišča.

Sodnik Škerbec je v nadaljevanju javno prebral še nekatere prispevke, ki so bili objavljeni v časopisih Mladina in Finance, ter mnenje o oceni vrednosti zbirke slovenskega denarja, ki jo je Jelinčič poskušal prodati Narodnemu muzeju za 175 tisoč evrov, čeprav je bila ocenjena na vsega dobrih 30 tisočakov. Posel sicer ni bil v celoti opravljen zaradi Hanžka, ki je kot član sveta omenjenega muzeja opozoril na nekatere nepravilnosti, še preden je bil konec leta 2009 Jelinčiču izplačan zadnji obrok iz državnega proračuna v višini 70 tisoč evrov, je marca lani med drugim poročala Mladina.