Dars se hvali, kako je dober, število mrtvih na avtocestah pa narašča

Do 19. septembra 2015 je v 12.201 prometni nesreči umrlo 93 udeležencev, to je za 17 oseb več kot v enakem obdobju lani, so sporočili s statističnega urada. Število prometnih nesreč je sicer nižje od lanskega.

Letos se je huje poškodovalo 643 udeležencev, lani do septembra pa 603 udeleženci.

Vzroki: Prehitra vožnja, napačna smer ali stran vožnje

"Težko ocenimo, zakaj je koeficient hujših posledic prometnih nesreč večji. Na to lahko vpliva več dejavnikov, kot so stanje voznikov v določenem obdobju, starost voznega parka, vremenske razmere," pravijo na policiji.

Med najpogostejše vzroke smrtnih nesreč še vedno uvrščajo:

- neprilagojeno hitrost, - nepravilno smer ali stran vožnje - ter neupoštevanje pravil o prednosti.

Lani na avtocestah več nesreč kot pred dobrim desetletjem Na statističnem uradu ugotavljajo, da je vedno več prometnih nesreč na slovenskih avtocestah, ki sicer v prometu veljajo za najvarnejše.

Ena od težav, s katerimi se srečujejo vozniki na avtocestah, je vožnja v napačno smer. Samo lani so na OKC in prometno-informacijskem centru zabeležili 200 primerov takšne vožnje. V dveh s tem povezanih prometnih nesrečah so tri osebe izgubile življenje.

Na državnem Darsu, ki upravlja in vzdržuje naše avtoceste, se hvalijo z rekordnim lanskim dobičkom, minimalnimi nepravilnostmi pri poslovanju in napori, ki jih že leta vlagajo v zmanjšanje števila voženj po nasprotnem voznem pasu.

Kup dejavnosti za več varnosti, statistika govori drugače Avgusta so z Darsa sporočili, da so v neposredne ukrepe za nadzor in vodenje prometa v zadnjem desetletju vložili skoraj milijon evrov denarja, preučili naj bi prakse več drugih držav, izvedli naj bi učinkovitost dozdajšnjih ukrepov za preprečevanje vožnje v napačno smer na naših avtocestah.

Darsovim pojasnilom o skrbi za varnost na avtocestah nasprotuje naslednja statistika: če je bilo med vsemi nesrečami še leta 2003 pet odstotkov nesreč, ki so se zgodile na avtocestah, je lani ta odstotek skočil na deset odstotkov. Za šest odstotkov se je povečalo tudi število smrtnih žrtev na avtocestah.

Petek črn dan za nesreče Na nesreče vplivajo tudi vremenske razmere. Tako se je lani največ nesreč zgodilo septembra, in sicer 1792, ko se počasi poslavljamo od sončnega vremena in prihaja deževno vreme. Najmanj nesreč je bilo februarja, 1174, takrat so vozniki zaradi zimskih razmer na cesti previdnejši. 17 odstotkov lanskih nesreč se je zgodilo na petek, najmanj, deset odstotkov, pa na nedeljo.

Med žrtvami manj voznikov in več kolesarjev Z zmanjševanjem števila prometnih nesreč se je zmanjševalo tudi število udeležencev v prometnih nesrečah, razen pri kolesarjih.

Od leta 2003 do lani je bilo v nesrečah udeleženo za 63 odstotkov manj voznikov, število kolesarjev, udeleženih v nesrečah, pa se je v tem obdobju zvišalo za 13 odstotkov. Lani jih je bilo v nesrečah udeleženih za štiri odstotke več kot leto prej.