Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Srdjan Cvjetović

Četrtek,
18. 3. 2010,
9.37

Osveženo pred

8 let

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Četrtek, 18. 3. 2010, 9.37

8 let

Darovanje, ne odvzem

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 1
Ponesrečena izbira besede lahko usodno obrne mnenje javnosti o pomembnih vprašanjih. Skoraj tako kot v tisti anekdoti, ki pravi, da že vejica lahko odloča o življenju.

Kaj pa, če bo ena sama beseda mnogo življenjem, ki jih je že napadla neozdravljiva bolezen, odvzela priložnost za nov začetek in normalno življenje? Drugače misleči lahko podajo izjavo V Sloveniji poteka razprava o zakonskem predlogu, ki bi uzakonil domnevo o privolitvi darovanja (zdravstveno primernih) organov po smrti v namene zdravljenja. Gre za zakon, ki je v nekaterih državah, denimo v Avstriji, v veljavi že več desetletij. Drugače povedano, namesto sedanjega stanja, ki za darovanje organov zahteva vnaprejšnjo, v pisni obliki podano izjavo, bi bil po novem lahko vsak posameznik že privzeto posmrtni darovalec, razen če se proti temu vnaprej izrecno izreče. Brez podvprašanj, moledovanj, prošenj. Za odklonitev darovanja bi zadoščala navadna izjava, brez pojasnil ali opravičil, da svojih organov po smrti ne želi darovati, tudi če so zdravstveno primerni.

Beseda odvzem ljudi ustraši Zakonskega predloga se je prejelo ime »Zakon o splošnem posmrtnem odvzemu delov človeškega telesa za namen zdravljenja« in prav beseda odvzem ob pridevniku splošnem je marsikoga zelo vznemirila. Do te mere, da že razmišljajo o teorijah zarote, snujejo scenarije o preprodaji organov, lovu bogatih in vplivnih na »dobre« organe in rezanju njihovih ledvic, medtem ko so še živi. Beseda odvzem je zapisana tudi v nazivu zdaj veljavnega zakona iz leta 2000: Zakon o odvzemu in presaditvi delov človeškega telesa zaradi zdravljenja. Mimogrede, da so vse te črne teorije iz prejšnjega odstavka neosnovane, lahko potrdijo bolniki, ki so jim že opravili presaditev, pa zaradi tega niso nikogar kupili ali podkupovali.

Medicinska definicija je zgolj eden od pomenov Zakaj črne misli? Morda, vsaj delno, tudi zaradi ponesrečene besede odvzem. V slovarju, ki ga je na svojih spletnih straneh objavil Zavod Republike Slovenije za presaditev organov in tkiv Slovenija – transplant, je beseda odvzem definirana kot »medicinski poseg, s katerim je iz telesa darovalca odstranjen del človeškega telesa, namenjen zdravljenju s presaditvijo«. To definicijo dobro poznajo bolniki, ki so že prestali presaditev, še bolj pa tisti, ki so vsakodnevno priklenjeni na dializo ali z drugačnimi odrekanji nanjo šele čakajo. Poznajo jo tudi zdravniki, medicinsko osebje in še drugi, ki so se po lastni izbiri ali proti njej srečali s to problematiko, a oni so le manjši del javnosti, ki se bo izrekala o novem zakonskem predlogu.

SSKJ: odvzem je (lahko) proti volji Širši javnosti pa je za besedo odvzem dosti bližja vsakodnevna definicija, ki jo najde v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kot tista medicinska, ki je zapisana na spletnih straneh Slovenija – transplanta in žal tudi v predlogu novega zakona o privzeti privolitvi darovanja. Med tremi pojasnili, ki jo temeljna knjiga slovenskega izrazoslovja ponuja za odvzem, je na drugem mestu zapisano narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji, povzročiti, narediti, da ima kdo, kaj česa manj ali nima več.

Novi zakon nikomur ne jemlje proti volji Kako ponesrečena in napačna je v tem kontekstu beseda odvzem. Predlog novega zakona o privzetem darovanju organov nikomur ne odvzame ničesar proti njegovi volji – če je volja posameznika drugačna, se lahko o tem izreče. Prav tako ta zakon oziroma njegove novosti ne povzročijo in ne naredijo, da bi imel česa manj ali česa ne bi imel več. Smrt je ta, ki povzroči, da darovalec nima več življenja, a njegov zdravi organ lahko vendarle komu pomaga živeti naprej.

Majhen spodrsljaj lahko naredi veliko potencialne škode Škoda, da predlagatelji zakona niso pomislili na to, kakšne občutke povzroča beseda odvzem in eden od njenih pomenov. Škoda, da so sicer zelo plemeniti namen – olajšati darovanje organov – zavrli zaradi neželenih interpretacij imena zakona. Škoda, da niso vsaj enkrat pogledali v Slovar slovenskega knjižnega jezika. Tako bi morebiti pomislili, da medicinska definicija besede ni tista, ki jo ljudje najpogosteje slišijo. In še največja škoda je, da niso prisluhnili bolnikom – tistim, ki so jim že presadili kakšen organ in tistim na čakalnih listah za presaditev – za njihov blagor je ta zakon bil napisan in bi o tem zagotovo znali in tudi želeli povedati največ.

Ne spreglejte