Danes v Danes intervju z novim lastnikom Mercatorja: "Agrokor ne odpušča, ampak dodatno zaposluje"

Ivica Todorić, od včeraj lastnik 53-ih odstotkov Mercatorja, naj bi sinoči, potem ko je prodajalcem nakazal 172 milijonov kupnine, v svojem dvorcu na severnem obrobju Zagreba priredil zabavo. Toda pod Sljemenom, v Todorićevem domovanju, ki je bil sprva zgrajen kot hotel in je nanj vpisana 54 milijonov evrov vredna hipoteka, je bilo vse mirno. Ivica Todorić se je v bližini svojega doma mirno sprehajal s svojo ženo Vesno. Kljub temu, da je Todorić za medije izjemno nedostopen in kljub temu, da prihod naše ekipe ni bil vnaprej napovedan, je najvplivnejši Hrvat, ki silno redko komunicira z mediji, brez pomisleka pristal na ekskluzivni intervju. Na vprašanje, ali bo v prihodnje v Mercatorju dejansko odpuščal, pa je odgovoril - to je neresno. Agrokor ne odpušča, Agrokor še dodatno zaposluje. Tudi Todorićeva žena Vesna Bašić Todorič, s katero imata tri otroke, je prepričana, da bo Mercator pod vodstvom njenega moža postal še boljše podjetje. In Todorić tudi nikakor ni človek, ki bi izgubljal čas ali kar koli prepuščal naključju. Le uro potem, ko je bila nakazana kupnina, je bil novi lastnik Mercatorja že v Ljubljani. Proti bankam in bankirjem pa so danes v Ljubljani, tudi pred NLB-jem, protestirali privrženci Združene levice, ki kandidira na parlamentarnih volitvah čez dobra dva tedna. Približno sto se jih je z zastavami in transparenti sprehodilo od Prešernovega trga do naše največje banke, kjer so shod sklenili. Ostre kritike, ki se po prodaji Mercatorja dobesedno, slišijo iz ust domala vseh slovenskih politikov, pa so na drugi strani za hrvaško vlado povsem nerazumne.

Uspešen, povezovalen in predvsem množičen dogodek pa je bilo svoj čas srečanje državnikov po Najevsko lipo nad Črno na Koroškem. Leta 1991 se je pod najstarejšim drevesom, 700 let naj bi štel, zbralo nekaj tisoč ljudi ter politiki različnih usmeritev. Danes, 23 let zatem, je prišlo na Ludranski vrh približno 500 ljudi, od vidnejših politikov pa sta prišla Miro Cerar ter predsednik Borut Pahor, ki je znova pozval k enotnosti in solidarnosti v kriznih časih.

Točno sto let pa danes mineva od sarajevskih strelov, ki so usodno spremenili svet. Atentat gimnazijca Gavrila Principa na avstrijskega prestolonaslednika princa Ferdinanda in njegovo ženo Zofijo je bil neposredni povod za prvo svetovno vojno. V njej je bilo v štirih letih ubitih 37 milijonov ljudi, med njimi tudi 37 tisoč slovenskih vojakov. Pa ne na Soški fronti, temveč v poljski Galiciji in Krpatih.

Danes, skoraj 100 let potem, ko so utihnili topovi prve svetovne vojne, v Posočje, kjer je potekala Soška fronta, prihaja vedno več turistov. Ne zanimajo jih le adrenalinski športi, pač pa želijo videti, kje so se bojevali in umirali njihovi dedje in pradedje. V zadnjem času v Posočje zaradi Soške fronte prihaja tudi vedno več tujih televizij.

Ko pripeka vročina, veliko ljudi ohladitev poišče kar v bližnjem jezeru ali reki. V Sloveniji imamo 48 urejenih naravnih kopališč na rekah, jezerih in na morju. Tam je voda dovolj čista za kopanje, da pa je to varno, skrbijo reševalci. Veliko bolj tvegano pa je kopanje v neurejenih ali t.i. divjih kopališčih. Tam kopalcev nihče ne nadzoruje. Vprašljiva pa je tudi čistost vode.

Na Pokljuki se je danes več kot dva in pol tisoč ljudi udeležilo Oviratlona, desetkilometrske tekaške proge z vojaškimi ovirami. Množična prireditev, na kateri tradicionalno prevladuje pozitiven duh, privablja udeležence iz Slovenije in tudi tujine.