Torek, 14. 4. 2020, 19.16
4 leta, 7 mesecev
Črna brozga se izteka v barje, sprehajalci zaskrbljeni #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,86
18
"Nekateri jo poimenujejo kompostni čaj, ki je koristen za vlaženje in mikrobiološko obogatitev zemlje," pojasnjujejo v kompostarni in dodajajo, da snov ni nevarna, ker se izteka iz komposta, ki je analiziran.
Prejeli smo fotografije, ki prikazujejo, da se od kompostarne na Vrhniki oziroma od njihovega komposta v kmetijske površine na barju izceja črna snov. Prebivalec, ki je na prizore naletel na sprehodu, se sprašuje, ali je to za kompostarne običajno, kar smo preverili pri podjetju in ministrstvu za okolje. Gre res le za "kompostni čaj", kot pravi kompostarna? Inšpektorji niso odkrili spornih izcednih voda iz kompostarne. Ob njihovem obisku, dan po posnetih fotografijah, jih ni bilo oz. so bili jarki suhi.
"Jasno je videti, da gmote črnih odplak odtekajo v odtočne kanale na polju. Tu so v večji meri kmetijska zemljišča. Tudi, če gre za organsko snov, bi me čudilo, če je to v skladu s standardi. V kupih odpadkov so vidne tudi plastične vrečke in ostala plastična embalaža, ki naj ne bi sodila v kompostarni proces. Eno je moteč smrad, drugo pa odplake, ki se iztekajo povsod," je Vrhničan zapisal v posredovanem sporočilu.
Kot pravijo v kompostarni, to niso izcedne vode iz procesa kompostiranja v halah.
Kompostarna zavrača vse očitke
Kompostarna Rosa, ki jo upravlja podjetje Roks recikliranje, d. o. o., pravi, da gre pri kompostu za izključno zelene odpadke iz gospodinjstev, tudi iz občine Vrhnika.
"Zaradi 'kulture' ločevanja bioloških odpadkov so med njimi tudi nerazgradljivi materiali, ki pa niso nevarni za okolje. Pred uporabo se kompost preseje," pravijo v Rosi.
Zavračajo vse očitke, povezane s povzročanjem neprijetnih vonjav, za izcedne vode pa sporoča, da te niso nevarne, saj naj bi šlo za kompostno vodo.
"Nekateri jo poimenujejo kompostni čaj, ki je koristen za vlaženje in mikrobiološko obogatitev zemlje," pojasnjujejo in dodajajo, da snov ni nevarna, ker se izteka iz komposta, ki je analiziran.
Ob tem je potrebno opomniti, da podjetje v analizo po vsej verjetnosti pošilja kompost, ki je že presejan in brez odpadkov, torej ne kompost, viden na kupu na fotografijah, od katerega se izcejajo črne odpadne vode.
Izcedne vode ne izvirajo iz procesa kompostiranja v halah
Kot pravijo v kompostarni, to niso izcedne vode iz procesa kompostiranja v halah.
"Vode iz hal se zbirajo v zalogovniku in se odvažajo pooblaščenim prevzemnikom ali se vračajo v proces z namenom vlaženja kompostnih kupov. Kompostni kupi se med pretvarjanjem v kompost močno izsušijo in lahko pride do samovžiga, kar se nam je že zgodilo pred dvema letoma," so pojasnili.
Na vprašanje, kdaj so nazadnje opravili analizo snovi, so nam iz kompostarne odgovorili, da je bila zadnja analiza snovi narejena 26. 2. 2020, rezultati pa kompost uvrščajo v prvi kakovostni razred, pojasnjujejo v kompostarni. Ali so analizirali tudi izcedne vode, ni jasno.
Kompostarna zavrača vse očitke, da bi bili lahko oni odgovorni za smrad v naseljih Vrhnike.
Vrhničani že dlje časa vztrajajo, da se smrad v naselja širi tudi iz kompostarne
Prebivalci Vrhnike se že leta neuspešno pritožujejo tudi nad smradom, zaradi katerega je kakovost bivanja v vrhniških naseljih slabša. Neprijeten vonj naj bi se širil tudi od kompostarne.
"Rekla bi, da se kljub vsem iniciativam na krajevnem nivoju, ni spremenilo na bolje. Žal še vedno večkrat dnevno zelo smrdi, da je gibanje na prostem ali zračenje stanovanj nemogoče. Izrazito nemogoč smrad je v smeri proti Drenovemu griču, kjer smo večkrat zvečer šli na sprehod. Sedaj to ni več mogoče. Kdo točno je krivec za smrad, se v vseh letih sicer ni razjasnilo," je zapisala stanovalka naselja Vrtnarija, ki ne želi biti imenovana.
V tem območju je sicer kompostiranje do pred kratkim izvajalo tudi podjetje Saubermacher, a so to prenehali in so zadnji odpadki podjetje zapustili 1. marca, zato so prebivalci prepričani, da je za neprijeten vonj odgovorna tudi kompostarna, ta pa očitke zavrača.
"Kompostarna Rosa je od naselij oddaljena 1,5 kilometra. Imamo popolnoma prenovljen biofilter. Za izpuste imamo opravljene meritve. Zaradi vsega naštetega zavračamo kakršnokoli odgovornost za smrad," sporočajo iz kompostarne.
Zadnji inšpekcijski nadzor v kompostarni 9. aprila
Inšpektorji so v letih 2018 in 2019 v obeh kompostarnah na Vrhniki opravili redne inšpekcijske preglede po planu dela inšpekcije in več nenapovedanih izrednih inšpekcijskih nadzorov.
"V Kompostarni Rosa upravljavca Roks recikliranje in predelava organskih odpadkov, d. o. o., so bili opravljeni trije izredni inšpekcijski nadzori v letu 2018, dva v letu 2019, v letu 2020 pa eden. Na podlagi zadnjih prejetih prijav v zvezi z onesnaževanjem potoka Podlipščica je bil izredni inšpekcijski nadzor na lokaciji kompostarne Rosa dne 9. 4. 2020," so sporočili z ministrstva.
V skladu s pristojnostmi okoljskega inšpektorja so pregledali ravnanje kompostarne z razgradljivimi odpadki in obratovanje kompostarne v skladu z izdanim okoljevarstvenim dovoljenjem. Nepravilnosti v času inšpekcijskih nadzorov niso bile ugotovljene.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so sicer v letu 2019 prejeli več kot 30 prijav istih prijaviteljev, ki se nanašajo na smrad, in eno prijavo glede onesnaževanja potoka Podlipščica.
Letos so prejeli sedem prijav glede onesnaževanja potoka Podlipščica, in sicer štiri v februarju in tri v aprilu, prejeli pa so tudi tri prijave glede smradu na Vrhniki.
Okoljevarstveno dovoljenje opredeljuje tudi odpadne in padavinske vode
Po njihovih pojasnilih ima kompostarna okoljevarstveno dovoljenje (OVD), ki ji ga je za predelavo odpadkov izdal Arso. V izreku OVD je zapisano, da je sestavni del Kompostarne Rosa tudi kanalizacija za odvod industrijske odpadne vode (izcedne vode) in čiste padavinske vode, so zapisali.
"Odpadne izcedne vode se odvajajo in zbirajo v bazenu za izcedne vode s prostornino 60 kvadratnih metrov. Izcedna voda se uporablja za vlaženje v procesu kompostiranja, višek izcednih vod pa se predaja pooblaščenemu izvajalcu odpadkov. Za oddane izcedne vode ima zavezanec pridobljene evidenčne liste," pojasnjujejo.
V OVD je predpisano tudi to, da se lahko čiste padavinske vode s strehe hale odvajajo prek obstoječega usedalnika v potok Podlipščica.
Črne odplake se iztekajo na kmetijske površine na barju.
Inšpekcija: 4. marca so bili odtočni jaški nepretočni in suhi
4. marca so inšpekcijski nadzor na sami lokaciji kompostarne izvedli tudi v zvezi z onesnaževanjem potoka Podlipščica, ki naj bi ga domnevno povzročalo obratovanje Kompostarne Rosa.
"Na navedenem inšpekcijskem nadzoru je bilo ugotovljeno, da so bili odtočni jaški, ki se nahajajo na zemljišču Kompostarne Rosa in na sosednjem zemljišču, nepretočni in suhi. Iz navedenega sledi, da po navedeni cevi prek nameščenih jaškov v času inšpekcijskega nadzora ni bilo izpustov izcednih vod iz Kompostarne Rosa," so odgovorili z ministrstva.
Cevi in jaški se na sosednjem zemljišču, ki je v lasti Republike Slovenije, nahajajo še iz časov Industrije usnja Vrhnika, ki je imela na tej lokaciji svoj obrat.
"Je pa bila na samem iztoku v potok Podlipščica v času inšpekcijskega pregleda opazna sled rjave vode. Na področju zadnjega jaška pred iztokom v potok Podlipščica je bil shranjen velik kup gnoja, celotno področje pa je bilo preplavljeno z gnojevko. V času nadzora je bilo v potoku Podlipščica gorvodno od obrata Kompostarne Rosa opaziti veliko rumene sluzi," so še pojasnili na ministrstvu.
Tudi ob pregledu 9. aprila niso ugotovili iztoka odpadnih izcednih vod v okolico
9. aprila je bil zaradi novega koronavirusa pregled opravljen brez prisotnosti predstavnika podjetja. Opravljen je bil pregled celotne zunanje okolice kompostarne in mogoče točke, kjer bi se lahko zgodil iztok onesnaženih vod v potok Podlipščica.
"Ugotovljeno je bilo in dokumentirano s fotografijami, da iz naprave v času inšpekcijskega pregleda ni bilo videnega nobenega iztoka odpadnih izcednih vod v okolico. V celoti je bilo pregledano tudi območje, na katerega se nanašajo fotografije prijaviteljev. Ugotovljeno je bilo tudi, da se na zemljišču, ki meji na samo napravo, nahaja pet ozkih kanalov, ki so po zemljišču skopani pravokotno gledano na napravo in potekajo po celotni širini zemljišča (zemljišče je last Republike Slovenije in v upravljanju Sklada kmetijskih zemljišč)," so zapisali na ministrstvu.
Čeprav fotografije, ki jih na dan pred tem inšpekcijskim pregledom naredil bralec, prikazujejo črne izcedne vode, z inšpekcijskim nadzorom to ni bilo ugotovljeno. Kot nam je Vrhničan kasneje zatrdil, je bil tam tri dneve zaporedoma in so bile izcedne vode prisotne vsak dan.
"Vsi kanali se začnejo približno 1,5 metra stran od meje z napravo in so bili v času inšpekcijskega pregleda popolnoma suhi. Štirje kanali imajo v suhem stanju barvo zemlje. Kanal, ki pa je priložen tudi v fotografijah prijaviteljev kot dokazni material, pa je bil v času inšpekcijskega pregleda tudi suh in obarvan črno. Ta kanal se nahaja v bližini lesene ograje, kjer ima zavezanec v skladu z izdanim OVD lahko skladiščen nepresejani kompost, ki mora biti pokrit z nepropustno ponjavo," so zapisali.
Črna barva v omenjenem kanalu ni podobna barvi zemlje. Kot je razvidno s fotografij, se podobna črna barva izceja tudi izpod komposta.
Kompost bi moral biti prekrit.
Kompost bi moral biti pokrit in zaščiten pred vremenskimi pojavi
Kot so navedli na ministrstvu, inšpekcija za okolje dopušča možnost, da bi lahko, ko je kompost odkrit, v času padavin nastalo izpiranje komposta v navedeni kanal, ki je bil obarvan črno. Vendar kompost ni več odpadek in zato ni več v pristojnosti nadzora inšpekcije za okolje in naravo, so pojasnili.
"Glede shranjevanja komposta, OVD določa shranjevanje pod nadstrešnico, v primeru zunanjega skladiščenja pa mora biti prekrit tako, da ščiti kompost pred vremenskimi pojavi," so pojasnili na ministrstvu.
Fotografije, ki smo jih prejeli z Vrhnike, so bile posnete 4. in 8. aprila. Prikazujejo, da kompost zunaj ni bil prekrit in zaščiten pred vremenskimi pojavi, kot opredeljuje OVD. Da kompost ni bil pokrit, so ugotovili tudi ob zadnjem inšpekcijskem nadzoru.
"Za navedeno bo inšpekcija za okolje v nadaljevanju inšpekcijskega postopka zavezancu izrekla inšpekcijski ukrep in zoper zavezanca uvedla prekrškovni postopek. Prav tako bo inšpekcija za okolje v nadaljevanju postopka od zavezanca zahtevala, da predloži evidenčne liste o ravnanju z odpadnimi izcednimi vodami. Inšpekcijski pregled same naprave in izdanega OVD pa bo opravljen na sami lokaciji v skladu s planom dela za leto 2020 in tudi, ko bodo razmere v državi (koronavirus) to tudi omogočale," so pojasnili.
Anton Komat: Črna voda kaže na gnitje, ne na kompostiranje
Na proces kompostiranja se dobro spozna tudi okoljevarstvenik Anton Komat. Po ogledu fotografij jarkov iz okolice kompostarne je dejal, da bi bilo potrebno snov po vsej verjetnosti dati v analizo, da bi izvedeli kaj več, da pa veliko povesta že barva in vonj snovi.
Kot je pojasnil, izcedna voda iz komposta nikoli ne more biti črne barve. Ker je kompostiranje proces, kjer razkroj poteka v prisotnosti kisika, izcedna voda je svetlo rjave barve, kompost pa diši in ne smrdi. V nasprotju s pravilnim procesom kompostiranja pa lahko pri odpadkih poteka gnitje, ki poteka brez prisotnosti kisika, razvijajo se bakterije, se sprošča močan vonj, ki ga običajno povzročata amoniak in vodikov sulfid (vonj po gnilih jajcih) in od česar izteka črna izcedna voda.
"Če pogledamo v naravo, so črne barve, če ni ravno prisotnih nekih barvil, ki jih tu ni, edino ogljikovodiki. To je širša kompozicija kemikalij, kamor spadajo tudi nafta, odpadna olja in podobno. Glede na to, da je v kupu primešane ogromno plastike, bi bilo treba najprej vedeti, od kod izvira njihov material, po katerih dobavnih kanalih prejemajo snovi na kupu. Po moji oceni so to vsebine kant za organske odpadke, kamor ljudje odmetavajo tudi marsikaj, kar tja ne spada," pravi Komat.
Po njegovih besedah je gnitje lahko zelo nevarno tako za okolje kot za ljudi, saj se lahko ob tem razvijejo tudi patogene bakterije, ki bi bile lahko škodljive in v določenih primerih tudi nalezljive za ljudi. Če takšna snov preide v talno vodo in doseže podtalnico, je lahko za ljudi nevarna, na njive s pridelki jo lahko na nogah in perju raznesejo tudi ptice, ki brkljajo po okolici.
"To so lahko gnijoči organski odpadki, ki so lahko leglo bakterij," pravi Komat in dodaja, da bi v primeru, da bi zdravstvena inšpekcija ugotovila prisotnost patogenih bakterij, bila potrebna popolna dezinfekcija, lahko so tudi fatalno nevarne, pojasnjuje Komat.
Opozarja tudi, da ljudje v zabojnike za organske odpadke odvržejo marsikaj, kar ne spada na kompost, to pa je zelo jasno razvidno tudi v kupu odpadkov pred kompostarno, ki je poln smeti.
Inšpektor ukrepa le v skladu z veljavnimi predpisi, ki jih za vonjave ni
"Pristojni inšpektor lahko in mora ukrepati le v primeru kršitve določil veljavnih predpisov, ki spadajo pod delovno področje inšpekcije za okolje in naravo, v nasprotnem bi namreč presegel svoja pooblastila. Ker pa nobeden od predpisov z delovnega področja te inšpekcije ne določa prepovedi, omejitev in ukrepov v zvezi s preprečevanjem in zmanjševanjem neprijetnih vonjav v okolje, inšpekcija v primeru pojava teh vonjav v okolju nima podlage za ukrepanje," pojasnjujejo.
Z inšpekcijskim pregledom dan po posnetih fotografijah niso našli izcednih vod oz. le nepretočne in osušene jarke.
Glede na to, da v Republiki Sloveniji še vedno ni sprejetega splošnega predpisa, ki bi urejal "čezmerni" smrad oziroma neprijetne vonjave v okolju, lahko inšpektorji inšpekcije za okolje in naravo nadzor glede "čezmernega" smradu pri zavezancih na navedenem območju izvršijo le v okviru izdanih okoljevarstvenih dovoljenj.
"Ker pa se inšpekcija zaveda problematike, vezane na pojav tovrstnih emisij v okolju, poskuša posredno, pri izvajanju poostrenega nadzora nad zavezanci, ki so lahko potencialni povzročitelji pojava teh vonjav v okolju, to problematiko vsaj omiliti, če že ne rešiti," so sporočili.
Kot pravijo, bodo na podlagi tega pri podjetju Roks recikliranje, d. o. o., na lokaciji kompostarne tudi v letu 2020 opravili redne in izredne nenapovedane inšpekcijske preglede.
Letos načrtovane spremembe v predpisih tudi v povezavi z neprijetnimi vonjavami
Ministrstvo za okolje in prostor pojasnjuje, da je novembra 2019, v sodelovanju z Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani izdelalo Strokovne podlage za vzpostavitev sistema za obvladovanje obremenjenosti zunanjega zraka z neprijetnim vonjem, ki so objavljene na spletni strani ministrstva.
"Z upoštevanjem izdelanih strokovnih podlag načrtujemo v letošnjem letu pripraviti spremembe v predpisih, ki bodo dopolnile obstoječo normativno ureditev emisij vonja, na način, da bomo za emisije vonja predpisali tudi mejne vrednosti na izpustih iz naprav ter metodologija vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev. Po sprejetju predhodno navedenih dopolnitev normativne ureditve bo mogoče v okviru inšpekcijskega pregleda izvesti tudi kontrolne meritve vonja," sporočajo z ministrstva.
"Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata predpisuje tehnike zajemanja in čiščenja vonja, ki nastaja v procesu kompostiranja, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja pa predpisuje mejne vrednosti za emisije snovi, ki lahko povzročajo vonj na izpustih iz kompostarne vključno z metodologijo vzorčenja, merjenja in vrednotenja meritev. Obe predhodno navedeni uredbi preprečujeta obratovanje naprav, ki bi lahko obremenjevalo okolje z vonjem," pojasnjujejo na ministrstvu.
Uredba o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Uradni list RS, št. 99/13 s spremembami) za obratovanje naprav za kompostiranje opredeljuje predpisane ukrepe za zmanjševanje emisij snovi, ki jih zaznavamo kot vonj.
Predpisani ukrepi so:
- minimalni odmiki območja kompostiranja od območij stanovanjskih, gostinskih, pisarniških, trgovinskih in drugih stavb, 300 do 500 metrov,
- v primeru, da se kompostiranje izvaja v stavbi, mora biti le-ta v podtlaku, odpadni plini se morajo zajemati in čistiti na enoti za čiščenje odpadnih plinov (kot je npr. biofilter),
- zalogovniki za skladiščenje biološko razgradljivih odpadkov morajo biti v podtlaku, odpadni plini se morajo zajemati in čistiti na enoti za čiščenje odpadnih plinov (kot je npr. biofilter).
Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 31/07 s spremembami, v nadaljevanju Uredba zrak), ki kompostarne razvršča med naprave s številko 8.5 – naprave za proizvodnjo komposta iz organskih odpadkov z letno proizvodno zmogljivostjo, večjo od tri tisoč ton vstopnih surovin (Priloga 4 Uredbe zrak).
Kompostarna Rosa je konec oktobra 2019 popolnoma zamenjala biofilterski material. 15. aprila mineva natanko eno leto, odkar je novi biofilter v polnem zagonu. Občasne meritve, ki jih je za podjetje izvedel podizvajalec, v poročilu kažejo, da so vse vrednosti pod mejnimi.
Mejna koncentracija celotnega prahu, organskih snovi razen metana in amonijaka v odpadnih plinih naprave za proizvodnjo komposta je predpisana v Prilogi 10 predmetne uredbe in je za:
- celotni prah 10 mg/m3,
- organske snovi, razen metana, izražene kot celotni ogljik 50 mg/m3 in
- amonijak 10 mg/m3.
Merjenje emisije snovi se izvaja skladno z 31. členom Uredbe o emisiji snovi v zrak, v 33. členu pa so navedeni ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje emisije snovi oziroma emisije vonja.
18