Civilna družba opozarja na razkroj vrednot v državi

Več kot 30 civilnodružbenih organizacij v deklaraciji Civilna družba za pravično Slovenijo opozarja na dramatične razmere v državi. Kot so zapisali, Slovenija postaja vse bolj talec centrov moči, ki jim je več za preživetje lastnih skupin in lobijev, kot pa za blaginjo, zdravo gospodarstvo in bančništvo, socialno varnost, pravično pravosodje, profesionalne medije, učinkovito in dostopno zdravstvo, pozitivno družinsko politiko, kakovostno izobraževanje in trajni razvoj države za vse generacije.

Perspektivni mladi so brez služb in odhajajo v tujino Po mnenju Mitje Štularja iz Zavoda za oživitev civilne družbe, ki je skupaj z Borisom Pleskovičem iz Svetovnega slovenskega kongresa pobudnik deklaracije, centri moči zlorabljajo vse pomembne dele našega sistema. Nekaterim je dovoljeno veliko oziroma skoraj vse, drugi pa plačujejo vedno višje davke, kazni, vedno bolj so tudi izpostavljeni pritiskom, je dejal Štular. Dodal je, da perspektivni mladi, ki so brez služb, odhajajo v tujino. To pomeni, da bodo svoje znanje ponudili drugim. Rok Prešern z Inštituta Janeza Evangelista Kreka je opozoril, da nam v dvajsetih letih ni uspelo vzpostaviti pravne države. "Zločin je postal zločin le, kadar to ustreza, kazen se izreče le, ko to komu ustreza. Nimamo meril, ki bi jih poimenovali za pravična," pa ugotavlja Štular, ki je posebej izpostavil razpihovanje protievropskih čustev, kljub temu, da ima Evropa svojo civilizacijsko zgodovino. Ravno omenjena protievropska čustva skupaj s poskusi oživljanja socializma in jugonostalgijo po mnenju podpisnikov kažejo na neuspešnost tranzicije in opominjajo na nevarnost zdrsa v mehki totalitarizem.

Druge nekdanje komunistične države so nas prehitele "Evropska unija ni kriva za naše razmere," pravi Prešern. "Ugotavljamo, da Slovenija nazaduje v primerjavi z drugimi državami Srednje Evrope in državami, ki so naslednice komunističnih režimov. Kljub temu, da smo pred 20 leti izšli iz enakih razmer kot oni, so nas te prehitele že praktično na vseh ključnih področjih," je dejal. Kot dodaja, ima Slovenija sposobne ljudi, ki morajo dobiti priložnost, zato so organizacije tudi pristopile k podpisu deklaracije.

Težavo podpisniki iniciative vidijo tudi v medijih. Po navedbah Mojce Perat iz Socialne akademije večina teh ne opravlja vloge kritičnega analitika, težava pa je po mnenju Borisa Pleskoviča tudi v politiki. "Medije sta skušali izrabiti ena in druga oblast izrabiti zase in to ni prav. Pri nas ni raziskovalnega novinarstva," ugotavlja Pleskovič. Štular pa dodaja, da bi morali mediji, ki se razglašajo za četrto vejo oblasti, v primerih, ko sodstvo ne deluje pravilno, na to opozoriti.

Za zdaj brez strankarskih ambicij Sicer pa po besedah Štularja deklaracija predstavlja vsebinsko, in ne organizacijsko povezavo, za zdaj pa se ne vidijo kot alternativa v političnem prostoru. Tako je sklepati tudi iz besed Jožeta Možine: "Desetdnevnega otroka je težko spraševati, ali bi se vključil v volilno tekmo." Od nastanka iniciative je namreč minilo le dober teden. Po besedah Pleskoviča gre za nestrankarsko iniciativo, ki želi narediti več, da bo korupcija v državi ničelna, "da bomo postali kot države, ki so lahko vzor. Slovenijo hočemo narediti za boljšo državo."

Na zborovanju prihodnji teden tudi Boris Pahor Za prihodnji teden sicer v iniciativi napovedujejo zborovanje v dvorani hotela Union, med udeleženci bo tudi akademik Boris Pahor, na omizju pa bodo predstavniki posameznih gibanj konkretneje izrazili svoja pričakovanja. Ta proces mora zaživeti, dodajajo v pobudi, kjer sicer vabijo vse Slovence in državljane, naj pozorno spremljajo dogajanje v državi, naj izostrijo kritičen odnos do nedopustnih ravnanj v družbi, podporo pa lahko tisti, ki mislijo enako, oddajo tudi po elektronski pošti. "Gre za upor proti ustrahovanju ter zaščito civilizacijskih vrednot, ki so nujen pogoj za obstoj slovenskega naroda in sožitje vseh državljanov," so še zapisali.