Petek, 27. 9. 2024, 15.17
2 meseca, 1 teden
Trn v peti – pet pogostih napak pri rehabilitaciji in kako jih preprečiti?
Nenadna, ostra bolečina v peti ob prvih jutranjih korakih ali po daljšem sedenju lahko pomeni več kot zgolj začasno neprijetnost – to je pogosto znak trna v peti, bolečega kostnega izrastka, ki lahko resno omeji vašo gibljivost. Stanje je posledica dolgotrajnih mehanskih obremenitev in lahko pomembno vpliva na sposobnost hoje.
Trn v peti je kostna deformacija, ki se najpogosteje pojavi zaradi dolgotrajnega vnetja plantarne fascije – vezivnega tkiva, ki podpira stopalni lok. Prekomerne obremenitve, nepravilna biomehanika stopala in mikropoškodbe privedejo do vnetja in kalcifikacije tkiva na mestu pritrditve fascije na petnico.
Simptomi trna v peti so pogosto podobni simptomom plantarnega fasciitisa, tendinopatij ali drugih patoloških stanj v stopalu. Napačna diagnoza lahko privede do neustreznega zdravljenja, ki ne obravnava resničnega vzroka bolečine.
Čeprav večino primerov uspešno obvladamo brez operacije, se mnogi bolniki zaradi napačnega pristopa k rehabilitaciji znajdejo v začaranem krogu neuspešnega zdravljenja. Zakaj prihaja do napak in kako se jim izogniti?
V tem članku bomo raziskali pet najpogostejših napak, ki se pojavljajo med procesom rehabilitacije, in so vzrok, da konservativno zdravljenje ni uspešno.
Za natančnejši vpogled v proces rehabilitacije trna v peti smo se obrnili na vodilno fizioterapevtsko kliniko Medicofit, kjer se strokovnjaki dnevno srečujejo s takšnimi primeri in dosegajo izjemne rezultate pri zdravljenju te težave.
Naročite se na učinkovito rehabilitacijo pete.
1. NAPAKA: Napačna diagnoza in neustrezna obravnava
Velik delež pacientov, ki trpijo zaradi bolečine v peti, prejme napačno diagnozo, saj je trn v peti pogosto zamenjan z drugimi pogostimi težavami, kot sta plantarna fasciopatija ali tendinopatija Ahilove tetive.
Ključno pri razumevanju je, da bolečina v peti ni vedno neposredno povezana s trnom. Študije so pokazale, da ima približno 15–25 odstotkov ljudi asimptomatski trn v peti, kar pomeni, da kostni izrastek ni vedno primarni vzrok bolečine. V mnogih primerih bolečino povzročata vnetje in draženje plantarne fascije, ne pa sam trn.
Ključni problemi napačne diagnoze:
- Neustrezno zdravljenje: Če ni postavljena pravilna diagnoza, so uporabljeni terapevtski postopki pogosto neučinkoviti ali celo škodljivi. Aplikacija ledu ali protivnetnih zdravil lahko na primer začasno zmanjša vnetje, vendar ne odpravlja osnovne biomehanske nepravilnosti, ki predstavlja glavni vzrok težave.
- Izguba časa in podaljšanje rehabilitacije: Napačna obravnava vodi do podaljšanja časa rehabilitacije in povečuje tveganje, da se bolečina razvije v kronično stanje.
Natančna in celovita diagnostika je osnova za uspešno rehabilitacijo. Rentgensko slikanje je učinkovito za prikaz prisotnosti trna, vendar pogosto ne zagotavlja podatkov o stopnji vnetja mehkih tkiv. Pogosto je indiciran diagnostični ultrazvok (UZ), saj omogoča oceno stanja plantarne fascije, kite in drugih mehkih tkiv.
Biomehanska ocena stopala je ključna, saj ugotavlja morebitne anatomske nepravilnosti, kot so ploska stopala, visok stopalni lok ali nepravilna hoja, ki lahko prispevajo k nastanku trna v peti.
Natančna diagnoza je temelj uspešne rehabilitacije. Le s pravilno oceno vzroka bolečine je mogoče oblikovati učinkovit in celovit načrt zdravljenja, ki bo vodil do trajne odprave težav.
2. NAPAKA: Prekomerna uporaba protivnetnih zdravil in pomanjkanje aktivnega pristopa
Pri prvih znakih bolečine v peti se veliko ljudi obrne na protivnetna zdravila, kot sta ibuprofen ali diklofenak, v upanju na hitro olajšanje. Čeprav ta sredstva kratkoročno zmanjšajo bolečino in vnetje, ne obravnavajo osnovnega vzroka težave.
Še več, dolgotrajna uporaba teh zdravil lahko privede do neželenih stranskih učinkov, kot so želodčne težave ter zmanjšanje naravne sposobnosti telesa za celjenje tkiv.
Zanašanje izključno na protivnetna zdravila pomeni, da se dejanska rehabilitacija pogosto odloži ali pa je sploh ne začnemo, kar povečuje tveganje za kroničnost težave. Kortikosteroidne injekcije, ki se uporabljajo za lajšanje bolečine, so lahko še posebej tvegane, saj lahko povzročijo oslabitev plantarne fascije in celo privedejo do pretrganja.
Zakaj je aktiven pristop nujen? Aktivna rehabilitacija je bistvena za spodbujanje celjenja tkiv, izboljšanje biomehanike stopala in preprečevanje ponovnih poškodb. Pasivni pristop, ki temelji zgolj na zdravilih ali počitku, ne prinaša dolgoročnih rezultatov in lahko vodi do oslabljenih mišic ter zmanjšane gibljivosti stopala.
3. Pomanjkanje naprednih metod neinvazivne rehabilitacije v javnem zdravstvu
Zakaj je to še posebej problematično? Številni bolniki, ki trpijo zaradi trna v peti, se zanašajo izključno na osnovne metode, ki so omogočene z delovnim nalogom za fizioterapijo, vendar te metode največkrat niso zadostne.
Če v rehabilitacijo ne vključimo naprednih terapevtskih tehnik, lahko okrevanje traja dlje ali pa je celo neuspešno. Nezadostna rehabilitacija vodi v invazivne kirurške posege, ki so lahko tvegani in imajo daljši čas okrevanja.
Zakaj je ESWT (terapija z udarnimi valovi) tako učinkovita?
Terapija z udarnimi valovi (ESWT) je ena od najučinkovitejših neinvazivnih metod za zdravljenje trna v peti in je podprta s številnimi znanstvenimi raziskavami. ESWT uporablja fokusne udarne valove, ki prodrejo v tkivo in spodbudijo naravne procese celjenja. To vodi k zmanjšanju vnetja, pospeševanju regeneracije tkiv in odpravljanju bolečine.
Študije v tujini, kjer se terapija ESWT uporablja že vrsto let, so pokazale, da je terapija pri zdravljenju trna v peti prinesla izboljšanje bolečine in funkcije pri kar 80 odstotkih pacientov po le nekaj tednih terapije. Ta metoda je še posebej koristna za bolnike, pri katerih so se simptomi razvili v kronično obliko, in tiste, ki se niso odzvali na druge oblike zdravljenja.
Poleg ESWT obstajajo še druge napredne tehnike, ki jih v Kliniki Medicofit vključujejo v celostni pristop rehabilitacije trna v peti:
- Laserska terapija: Uporablja se za zmanjšanje bolečine, izboljšanje prekrvavitve in pospeševanje celjenja. Raziskave so pokazale, da laserska terapija učinkovito zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcijo stopala.
- Ultrazvočna terapija: Ultrazvočni valovi pomagajo pri zmanjševanju vnetja in spodbujajo celjenje tkiv. Prav tako izboljšujejo obtok na prizadetem območju, kar prispeva k hitrejšemu okrevanju.
Posvetujte se s strokovnjakom, ki ima izkušnje z uporabo ESWT, laserske ali ultrazvočne terapije. Specialisti lahko prilagodijo terapijo glede na resnost stanja in specifične potrebe pacienta.
Napredne neinvazivne metode, kot je ESWT, so nepogrešljiv del sodobne rehabilitacije trna v peti. Njihova vključitev v celostni načrt zdravljenja bistveno poveča možnosti za uspešno okrevanje in zmanjšuje potrebo po kirurških posegih.
4. NAPAKA: Prekratek čas rehabilitacije
Ena izmed največjih napak, ki jih bolniki naredijo med rehabilitacijo trna v peti, je predčasna prekinitev terapije, ko se začnejo simptomi umirjati. Bolečina se lahko zmanjša po nekaj tednih zdravljenja, kar bolnika pogosto pripelje do napačnega sklepa, da je problem rešen.
V resnici pa se proces celjenja še ni zaključil, zato lahko nezdravljeno stanje vodi do ponovitve težav ali celo do poslabšanja in prehoda v kronično stanje – pogosto krivda tukaj ni na strani bolnikov, ampak na prekratkem trajanju fizioterapije na delovni nalog.
Fizioterapija, ki jo omogoča naš javni sistem, zaradi velike preobremenjenosti, rehabilitacije ne zmore izvesti v optimalnem režimu, ki bi zadostil vašim potrebam. Hkrati so najučinkovitejše metode dostopne le samoplačniško.
Raziskave kažejo, da traja popolno okrevanje po trnu v peti povprečno od osem tednov do šest mesecev, odvisno od resnosti poškodbe in bolnikove zavezanosti rehabilitaciji. Predčasna prekinitev rehabilitacije lahko vodi do ponovne obremenitve plantarne fascije in s tem k ponovnemu vnetju ter bolečini.
Bolniki, ki vztrajajo pri rehabilitaciji in izvajajo priporočene vaje tudi po odpravi bolečine, dosegajo boljše dolgoročne rezultate, vključno z zmanjšanjem tveganja za ponovitev. Vztrajnost zagotavlja, da se tkiva v celoti zacelijo, mišice pridobijo ustrezno moč in biomehanične nepravilnosti odpravijo.
5. NAPAKA: Neustrezna obutev in pomanjkljivo odpravljanje biomehaničnih dejavnikov
Ena izmed najpogostejših napak pri rehabilitaciji trna v peti je neupoštevanje vpliva obutve in biomehanskih dejavnikov na nastanek in razvoj težave. Neustrezna obutev, ki ne zagotavlja ustrezne podpore stopalnemu loku ali nima zadostnega blaženja, lahko povečuje obremenitve na petni predel, kar dodatno draži plantarno fascijo.
Raziskave so pokazale, da nepravilna postavitev stopala (npr. ploska stopala ali visok stopalni lok) povzroči neravnovesje in poveča pritisk na petnico – če teh biomehanskih dejavnikov ne obravnavamo v procesu rehabilitacije, se težava zagotovo ponovi.
Kako se izogniti tej napaki? Izbira ustrezne obutve in diagnostična analiza hoje!
- Izberite čevlje, ki se popolnoma prilegajo vašemu stopalu: Ne kupujte čevljev, ki so preozki ali preširoki, saj lahko povzročijo dodatne obremenitve stopal.
- Čevlje redno menjajte: Stara ali obrabljena obutev izgubi sposobnost blaženja, zato je pomembno, da jo redno menjate, zlasti če vsakodnevno veliko hodite ali stojite.
Biomehanska analiza hoje, ki jo izvajajo v Kliniki Medicofit pred začetkom zdravljenja, lahko razkrije nepravilnosti, kot sta prekomerna pronacija ali supinacija, ki prispevata k nastanku trna v peti. Na podlagi analize lahko strokovnjak priporoči prilagoditve obutve in izdelavo ortopedskih vložkov ter vam predpiše vaje za izboljšanje drže in hoje.
Pot do uspešne rehabilitacije trna v peti
Rehabilitacija trna v peti je proces, ki zahteva celovit, potrpežljiv in strokovno podprt pristop, kar je osrednje vodilo Klinike Medicofit. Ekipa izkušenih fizioterapevtov in ortopedskih strokovnjakov se posveča individualnemu pristopu ter načrtovanju rehabilitacijskih programov, prilagojenih vsakemu pacientu, kar zagotavlja visoko stopnjo uspešnosti pri zdravljenju trna v peti.
V Kliniki Medicofit uporabljajo napredne metode, kot je terapija z udarnimi valovi (ESWT), SUMMUS laser, diamagnetoterapija PERISO, SIXTUS krioterapija, v kombinaciji z natančno izbranimi vajami za krepitev in raztezanje ter svetovanjem glede obutve, kar jim omogoča, da dosegajo nadpovprečne rezultate pri pacientih.
S skrbnim spremljanjem napredka in rednimi pregledi zagotavljajo prilagajanje načrta zdravljenja glede na izboljšanje stanja vsakega pacienta. S tem je rehabilitacija na Kliniki Medicofit vedno individualizirana, kar zagotavlja hitro okrevanje in dolgotrajno izboljšanje.
Naročite se na učinkovito rehabilitacijo pete.
Viri in literatura
- Buchbinder, R. (2004). Plantar Fasciitis. The New England Journal of Medicine, 350(21), 2159–2166.
- Gollwitzer, H., Diehl, P., von Korff, A., & Rahlfs, V. W. (2007). Extracorporeal shock wave therapy for chronic plantar fasciitis: a randomized controlled multicenter trial. The Journal of Bone & Joint Surgery, 89(9), 2015–2022.
- Speed, C. A. (2014). Injection therapies for soft-tissue disorders. Best Practice & Research Clinical Rheumatology, 27(3), 91–104.
- Tatli, Y. Z., & Kapasi, S. (2009). The real risks of steroid injection for plantar fasciitis, with a review of conservative therapies. Current Reviews in Musculoskeletal Medicine, 2(1), 3–9.
