SiolNET. Novice Slovenija
2,45

termometer

  • Messenger
  • Messenger

"Cerarjevi nimajo utemeljenih razlogov za odlog prodaje NLB"

2,45

termometer

Miro Cerar.
Foto: Matej Leskovšek

To je po mnenju analitika Mateja Šimnica sporočilo, ki nam ga po včerajšnjem obisku finančne ministrice Mateje Vraničar Erman pošilja Bruselj. Ali lahko banko prodamo do konca leta, ko se izteče rok za izpolnitev zavez Evropski komisiji? In ali se bo to zgodilo?

Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman, ki je včeraj v Bruslju tipala teren za morebiten odlog prodaje NLB, je naletela na precej trdno stališče evropske komisarke za konkurenčnost, Danke Margrethe Vestager. NLB mora spoštovati dane zaveze in prodati večinski delež v NLB (75 odstotkov minus ena delnica) do konca letošnjega leta.

Bruselj bo sicer "spoštoval posebne okoliščine, ki jih je treba zagotoviti, da lahko vlada postopke izpelje kot odgovoren lastnik", a Evropska komisija je mnenja, da bi lahko odlog prodaje pomenil izkrivljanje konkurence. Zaveza k prodaji 75 odstotkov minus eno delnico NLB je bila namreč dana ob 1,5-milijardni davkoplačevalski dokapitalizaciji banke konec leta 2013. Če ne bo izpolnjena, lahko dokapitalizacija dobi status nedovoljene državne pomoči, ki bi jo morala banka vračati.

Matej Šimnic Foto: Matej Leskovšek Ni utemeljenih razlogov

Po mnenju analitika Alte Invest Mateja Šimnica (na sliki desno) odziv Bruslja kaže, da vlada trenutno nima dobrega argumenta, zakaj banke ne bi prodala zdaj. "Odlog bi bil verjetno sprejet v primeru neugodnih razmer, vendar trenutno ni razlogov, da bi ga država lahko utemeljila," pravi.

Med razlogi za odlog Cerarjevi navajajo negotovosti v mednarodnem okolju, kot sta brexit in nestabilnost na finančnih trgih, ter tudi odprte pravne postopke (morebitne odškodnine zaradi izbrisa podrejenih obveznosti ter tožbe v zvezi s prenesenimi vlogami nekdanje Ljubljanske banke na Hrvaškem).

Mateja Vraničar Erman Foto: STA

Upi za odlog še niso pokopani

Ministrica Mateja Vraničar Erman včeraj sicer ni zanikala, da možnost odloga – govori se, da naj bi šlo za tri leta ali celo za pet let – ostaja. "V vsaki fazi postopka bomo preverjali okoliščine in mogoče izide, tako da so vse poti odprte. A naše temeljno sporočilo danes je, da smo zavezani spoštovati dane obljube in da bomo postopke nadaljevali," je dejala včeraj v Bruslju in dodala, da tudi če Bruselj kateri od članic podaljša rok za izpolnitev zaveze, na drugi strani zahteva zaostritev kakšnih drugih zavez.

Šimnic medtem meni, da se bo Slovenija kot članica evrskega območja morala držati pravil in banko prodati. Meni, da glede na to, da naj bi bil proces že začrtan – z zadevo se že slabo leto dni ukvarjajo SDH in svetovalci iz Deutsche bank – večjih zamud s prodajo ne bi smelo biti.

Spomnimo, da je lani vlada odločila, da bo SDH, ki vodi postopek prodaje, delež v banki prodajal s ponudbo delnic na borzi. Ta bi se morala začeti že lani jeseni, a so ga odložili do letošnje pomladi 

Zagovornik privatizacije o argumentih za odlog: Večkrat slišano

Keith Miles Foto: Finance Nekdanji član nadzornega sveta NKBM in različnih drugih slovenskih podjetij ter svetovalec vlade Janeza Janše in zagovornik privatizacije Keith Miles (na sliki levo) medtem meni, da bo prodaja povsem politična odločitev, pri čemer je mnenja, da Slovenija do zdaj ni storila dovolj na področju privatizacije.

Na vprašanje, kako komentira navedbe zagovornikov odloga, da trenutne razmere na kapitalskih trgih niso naklonjene takim transakcijam, odgovarja: "To smo slišali že tolikokrat. Za socialiste in nekdanje komuniste nikdar ne bo pravi čas. Telekom Slovenije bi bil lahko pred desetletjem prodan za dva- ali celo trikratnik današnje vrednosti. Tudi takrat je bil argument vladajočih enak."

Po njegovem je privatizacija nujna, saj je komercialna banka v državni lasti poligon za politične posege. "Zlom bančnega sistema po letu 2010, katerega sanacijo so izdatno financirali davkoplačevalci, se je po mojem mnenju bolj kot zaradi krize na globalnih in evropskih trgih zgodil zaradi političnega vmešavanja," razlaga sogovornik.

Omenimo, da tri koalicijske stranke včerajšnjega dogajanja v Bruslju v zvezi s prodajo NLB niso komentirale.

Tveganje za davkoplačevalce: podrejenci in LB

Odprti pravni postopki NLB so eden od pomembnih dejavnikov, ki zavirajo njeno privatizacijo. Odprti pravni postopki NLB so eden od pomembnih dejavnikov, ki zavirajo njeno privatizacijo. Foto: Thinkstock Čeprav je NLB po izdatni državni pomoči in prenosu slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank pred tremi leti danes precej robustna, nekateri pravijo celo, da je kapitalsko premočna, se ob vseh preteklih slabih izkušnjah poraja vprašanje, ali lahko nadaljnje zavlačevanje s prodajo prinese nova tveganja za davkoplačevalce.

"Z vidika kapitalskega položaja banka trenutno ni v nevarnosti," meni Šimnic, a dodaja, da bi tveganja lahko pomenila morebitna državna jamstva v primerih tožb zaradi izbrisa podrejenih obveznic in neurejenih razmerij z varčevalci nekdanje Ljubljanske banke.

Za kaj gre? V prvem primeru za nerešeno vprašanje upravičenosti izbrisa 250 milijonov evrov izbrisanih podrejenih finančnih instrumentov v NLB (enako grozi tudi Abanki, ki naj bi jo po obljubah Evropski komisiji prodali leta 2019), v drugem za tožbe, ki jih po pooblastilu hrvaške vlade proti LB in NLB vodita Privredna banka Zagreb in Zagrebačka banka. 

Razlog: za približno 440 milijonov evrov deviznih vlog hrvaških varčevalcev pri LB, od katerih sta bili v začetku devetdesetih let približno dve tretjini preneseni na druge banke in jih je Hrvaška tudi poplačala, pozneje pa sta omenjeni banki zoper NLB in LB vložili več deset tožb. Čeprav se je hrvaška vlada v memorandumu marca 2013 obvezala, da bo ustavila vse postopke, ki sta jih PBZ in Zagrebačka banka (Zaba) sprožili proti LB in NLB, se to ni zgodilo.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 17
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin