Četrtek, 12. 5. 2016, 9.06
7 let, 1 mesec
NLB na borzo, pa je zanjo sploh kaj zanimanja? (video)
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,23
8
Med morebitnimi strateškimi kupci ni zanimanja za nakup deleža v NLB, je danes priznal prvi mož SDH Marko Jazbec, ki pa meni, da razlog za to ni v banki ali njenem trenutnem lastniku, temveč v panožnih razmerah. Država bo slabe tri četrtine banke tako predvidoma jeseni začela prodajati na borzi.
Marko Jazbec napoveduje: začenjamo privatizacijo #nlb, in sicer po metodi IPO. pic.twitter.com/sdHUpwU5pS
— Andreja Loncar (@Andr3jaL) May 12, 2016
Slovenski državni holding (SDH) na podlagi izsledkov študije Deutsche bank začenja postopek za uvrstitev delnic NLB na borzo. Prva javna ponudba delnic (angleško Initial public offering ali IPO) naj bi se zgodila jeseni, in sicer na ljubljanski ter še eni tuji borzi. Kateri, še ni znano.
Spomnimo, da NLB prodajamo skladno z obljubo, dano Evropski komisiji konec leta 2013, ko smo davkoplačevalci banko dokapitalizirali v višini 1,5 milijarde evrov. Država se je tedaj zavezala, da bo do konca prihodnjega leta delež v banki zmanjšala na 25 odstotkov plus eno delnico. Na prodaj bo torej slabih 75 odstotkov zdaj stoodstotno državne banke.
S prodajo NLB na borzi bo izplen za državo "znantno" večji kot bi bil, če bi banko po vzoru NLB prodali strateškemu investitorju, je po besedah šefa SDH Marka Jazbeca pokazal študija Deutsche bank.
Kakšen bo izplen?
Poleg kotacije na borzi so svetovalci iz nemške Deutsche bank kot možen način prodaje presojali še iskanje strateškega investitorja po vzoru pravkar prodane NKBM.
Upravi SDH so predlagali prvo pot, ker da je tako večja verjetnost uspešne realizacije posla - med potencialnimi strateškimi vlagatelji zanimanja za banko ni -, hkrati pa naj bi bil tudi izplen večji kot v primeru alternativnih poti, je povedal Jazbec. O konkretnih številkah iz študije Deutsche bank ni želel govoriti.
Kot smo že pisali, bi lahko država po neuradnih ocenah iz vrst svetovalnih hiš z IPO treh četrtin delnic NLB iztržila med 650 in 900 milijonov evrov, kar je približno polovica zneska, ki ga je v banko vložila konec leta 2013.
Privatizacija, ki to ni
Jazbec je danes zatrdil, da so institucionalni vlagatelji na predstavitvenih sestankih v Londonu pokazali zanimanje za nakup delnic NLB. "Stavimo na mednarodne institucionalne vlagatelje. Računamo na čim večjo razpršenost, morda pa bo kdo od njih želel tudi kaj večji delež," je povedal.
Vprašanje pa je, ali bo zanimanje vlagateljev res tolikšno, kot napoveduje prvi upravljavec državnega premoženja in kot naj bi kazala študija Deutsche bank. Največji lastnik banke bo namreč tudi po "privatizaciji" država, ki bo ohranila 25 odstotkov plus eno delnico, drugi lastniki pa njenega deleža ne smejo preseči. Jazbec je dejal, da je študija pokazala, da pretežno državno lastništvo ne bo vplivalo na zanimanje vlagateljev ter da zaradi tega ne bo manjša kupnina. Je pa dejal, da se bo morala država "samoomejiti" pri korporativnem upravljanju.
Na to tveganje je že pred časom za Siol.net opozoril Matej Šimnic iz Alte:
Razpršeno lastništvo je sicer v teoriji pozitivno, vendar v primeru Slovenije in NLB to dolgoročno ni najboljši korak. Javna ponudba delnic in hkratna ohranitev državnega deleža v višini 25 odstotkov plus ena delnica pomenita, da bo tudi v prihodnje največjo banko nadzorovala država. Vlagatelji sicer hitro pozabijo na slabe izkušnje, zato je nemogoče oceniti, kako bodo pretekli primeri škodovali uspehu javne ponudbe, vseeno pa je preteklo desetletje dokaz, kakšno je korporativno upravljanje v podjetjih z večinskim državnim lastništvom. Ta nevarnost bi se tako lahko vgradila v ceno in kupnina bi znala biti tudi na ta račun znatno manjša.
Javna ponudba delnic in hkratna ohranitev državnega deleža v višini 25 odstotkov plus ena delnica pomenita, da bo tudi v prihodnje največjo banko nadzorovala država.
NLB ni sama kriva, da je nezaželena
Na vprašanje, zakaj med strateškimi vlagatelji ni zanimanja, je Jazbec dejal, da za to ni kriva banka. NLB je robustna banka, je zatrdil in pojasnil, da je problem v panogi.
Na to izjavo se je na družbenem omrežju Twitter oglasil nekdanji predsednik uprave NLB Janko Medja, ki je zapisal, da je problem v lastniku, torej državi.
Problem je v lastniku. https://t.co/hhe8qhInNa
— Janko M (@Janko_and_Co) May 12, 2016
Tako bomo prodajali NLB
SDH je razkril okvirni postopek priprav na vstop NLB na borzo. Prva faza zajema pripravo dokumentov, sledijo predstavitve analitikom, upravljavcem skladov in drugim potencialnim vlagateljem, v zadnji fazi pa oblikovanje cene.
8