Cene vinjet ostajajo enake

Dodal je, da pa bo v prihodnje ključno, da se nastavi sistem, ki bo omogočal vzdržnost avtocestnega programa. Trenutni sistem namreč ni vzdržen. Okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja Glede na obstoječi sistem in na projekcijo pobrane cestnine v letu 2009 bo okoli 55 milijonov evrov primanjkljaja za obstoječe obveznosti Družbe za avtoceste v RS (Dars) pri osnovnem avtocestnem programu. Po njegovih besedah v trenutnem sistemu v prihodnje ne bodo uspeli pobrati niti toliko denarja od cestninjenja, da bi pokrivali obveznosti, ki so nastale do tega trenutka pri gradnji avtocest v Sloveniji.

"Obstoječi sistem ruši sistem izgradnje avtocest v Sloveniji," je poudaril. Ob tem je navedel, da je v letu 2009 predvidenih za nekaj manj kot 500 milijonov evrov novih investicij, v letu 2010 okoli 390 milijonov evrov, v letu 2011 280 milijonov evrov in v letu 2012 sto milijonov evrov. "To so bodoče obveznosti, ki jih bo težko servisirati, če ne uspemo servisirati niti tistega, kar smo do tega trenutka pridelali v avtocestnem programu," je dejal.

Ustvariti želijo vzdržen sistem Kot je pojasnil, poleg osnovnega obstaja še dodatni avtocestni program, ki je ocenjen skupaj na približno 1,6 milijarde evrov, in razvojne osi, za katere je ocena 2,6 milijarde evrov. V bodoče želijo zastaviti sistem, ki bo omogočal vzdržnost avtocestnega programa. Kot prednostni ukrep je minister napovedal ustanovitev skupine, v kateri bodo predstavniki ministrstev za promet, za gospodarstvo in za finance.

"Od skupine želimo, da nam pripravi predlog, kakšno naj bo cestninjenje v prihodnje glede na naloge, ki nas čakajo, da bo sistem vzdržen, da se bodo pokrivali dolgovi za nazaj in da se struktura virov zastavi tako, da bo sploh možno še naprej graditi avtoceste v Sloveniji," je poudaril Vlačič.

"Evropski uniji pošiljam signal" Skupina bo ustanovljena v najkrajšem možnem času, je pojasnil in dodal, da bo predlog najverjetneje podal na prihodnji seji vlade, vendar ne že v četrtek. Rok za ukrepe mora biti po njegovih besedah relativno hiter. Roka za pripravo predloga ni želel napovedovati, "mogoče mesec, dva, zagotovo pa v prvi polovici prihodnjega leta". "Evropski uniji pošiljam signal," je dejal minister. "Obljubljam, da bodo spremembe sistema take, da bo pravičnejši in dolgoročno vzdržen. Kakšne bodo te spremembe, pa bi želel dobiti odgovore od skupine, ki jo bom ustanovil," je povedal.

Minister se je dotaknil tudi zadolževanja v strukturi virov financiranja avtocest. Po njegovem je naraščanje deleža zadolževanja v strukturi virov skozi leta vedno večje. Delež narašča, od 42 odstotkov v letu 2001 do 78 odstotkov v letu 2007, je pojasnil in dodal, da "zadolževanje kot vir postaja glavni vir".

"Ali bomo nekaj naredili ali pa bomo nehali graditi avtoceste" Do leta 2007 je bilo namenskih sredstev, torej sredstev iz državnega proračuna, za gradnjo avtocest približno 34 odstotkov, v letu 2008 je to dva odstotka. Delež sredstev iz kohezijskega sklada je bil do leta 2007 zanemarljiv, leta 2008 pa je približno 5,8 odstotka, je pojasnil minister. Po njegovem to dokazuje, da je avtocestni program resno ogrožen. "Ali bomo nekaj naredili, spremenili, ali pa bomo nehali graditi avtoceste v Sloveniji," je poudaril.

Vinjetni sistem je prejšnja vlada pripravila kot predhodni sistem, za leto 2010 je za osebni promet predvideno cestninjenje v prostem prometnem toku. Ali je 1. januar 2010 realni datum za uvedbo elektronskega cestninjenje, minister ni želel ugibati. Njegov odgovor je povezan z odgovori skupine. "Od vinjet ne smemo pobrati več kot 50 odstotkov, v nasprotnem primeru se spremeni status Darsa, ki potem ni več profitna družba, ampak netržna enota in dolgovi Darsa postanejo dolgovi države in postanejo tekoči primanjkljaj države," je opozoril.

Vlačič ni želel, da se jim sfiži pri oceni prodaje vinjet "Ni bilo pravega časa za presojo," je nespreminjanje vinjet komentiral minister in dodal, da ni želel, da se jim "sfiži pri oceni prodaje vinjet in količini, ki jo bodo prodali". Poleg tega je sistem, ki ga je treba spremeniti, delno v zakonu (obdobja veljavnosti) in delno v uredbi (cene). Datum obdobja veljavnosti je bil pred vrati že, ko so prevzeli odgovornost, tako da je bilo zakon praktično nemogoče spremeniti, je pojasnil Vlačič. "Spreminjati pa samo cene, brez da bi imeli modele, ki bi nam dali odgovor, kaj je vzdržen sistem, ki ga želimo doseči, se nam ni zdela pravilna rešitev," je poudaril.

Minister je podal tudi primerjavo vinjetnega sistema in starega sistema pobiranja cestnin. "Jaz nočem hvaliti starega sistema cestninjenja, pa vendarle, obstajajo ocene, da bi se po starem sistemu pobralo v prihodnjem letu pobralo približno 40 milijonov evrov več kot po vinjetnem," je dejal.

Bo Vlačič preoblikoval Dars? Vlačič se je dotaknil tudi preoblikovanja Darsa. To bi lahko bila ena od vsebin, s katero se bo skupina lahko ukvarjala. "Mogoče je celo organiziranost Darsa tista, ki se je moramo lotiti," je dejal in poudaril, da ničesar ne napoveduje. Cena za letno vinjeto za osebna vozila bo ostala 55 evrov in cena za polletno vinjeto 35 evrov, je zagotovil minister. Uradna prodaja letnih vinjet se lahko začne danes, je še dejal Vlačič.

Komisija o financiranju avtocest, ko dobi formalno izjavo

Evropska komisija bo o nadaljevanju postopka glede financiranja gradnje slovenskih avtocest, ustavljenega zaradi uvedbe slovenskih vinjet, odločila, ko od slovenske vlade dobi formalno izjavo o tem, da načrtuje spremembo sistema vinjet, so danes pojasnili v tiskovni službi komisarke za regionalno politiko Danute Hübner.

"Signal je šele formalna izjava" "Evropska komisija bo izjavo analizirala in odločila o morebitnih posledicah za financiranje avtocest," je odgovoril tiskovni predstavnik komisarke Dennis Abbot na vprašanje, ali je signal Patricka Vlačiča dovolj za nadaljevanje projekta, ustavljenega zaradi uvedbe slovenskih vinjet, za katere v Bruslju ocenjujejo, da so nepravične.

Evropska komisija je v torek povedala, da za nadaljevanje procesa potrjevanja projekta gradnje slovenskih avtocest od Slovenije pričakuje "signal" glede bodoče ureditve sistema vinjet, ne pa nujno že konkretnih kratkoročnih nalepk. Po mnenju komisije je namreč ključno, da se projekti v tem težkem času finančne in gospodarske krize nadaljujejo. Danes so v Bruslju dodatno pojasnili, da kot ta "signal" razumejo "formalno izjavo o spremembi sistema".

"Sedanja situacija je nesprejemljiva" Čeprav bi formalno obvestilo slovenske vlade o načrtovanih spremembah sistema vinjet morda zadostovalo za obnovitev postopka potrjevanja projekta gradnje slovenskih avtocest na odseku Slivnica-Draženci, pa v komisiji še vedno poudarjajo, da je "sedanja situacija nesprejemljiva".

Evropska komisija je namreč proti Sloveniji po uvedbi vinjet sprožila tudi postopek zaradi kršenja zakonodaje EU. "Postopek zaradi kršitve pravnega reda EU je lahko ustavljen samo, ko bo Slovenija spremenila pravno ureditev glede vinjet," pa so danes poudarili v tiskovni službi komisarja za promet Antonia Tajanija.

Komisar predlaga vinjete za turiste Evropski komisar za promet Tajani je sicer pred dnevi v Bruslju poudaril, da morajo biti slovenske vinjete sorazmerne z uporabo cest - tako glede trajanja kot cene. Sloveniji je predlagal, naj uvede vinjete za turiste. Po njegovem mnenju namreč ni pošteno, da turist, ki je en dan v Sloveniji, plača za vinjeto toliko kot nekdo, ki se vsak dan vozi po avtocestah. V Bruslju so sicer že večkrat nakazali, naj Slovenija uvede vinjete za krajši čas, ne le za pol in eno leto