"Če se bo zdravstvo še bolj razsulo, lahko podkupovanje postane stalna praksa"

Petnajst odstotkov vprašanih je za to, da so v javni zdravstveni ustanovi prišli hitreje na vrsto, moralo plačati ali ponuditi druge vrste korist, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za Planet Siol.net opravil Episcenter. 85 odstotkov vprašanih takšne izkušnje nima.

Bo podkupovanje postalo stalna praksa? Anketiranci so odgovarjali tudi na vprašanje, ali bi bili v prihodnje pripravljeni za preskok vrste v javni zdravstveni ustanovi plačati ali ponuditi druge vrste korist. Kar 42 odstotkov vprašanih bi bilo, na tak ali drugačen način, za to pripravljenih plačati, slabih šest od desetih jih tega ne bi storilo.

"Deset, petnajst odstotkov je visok delež," rezultate raziskave komentira zdravnik Erik Brecelj, a pri tem poudarja, da je tovrstne korupcije relativno malo. Po njegovem mnenju je velika korupcija v zdravstvu na drugih nivojih. "Vse, kar je je, pa je je preveč," meni.

Ko ti ponujajo denar, situacija ni prijetna "Če se bo zdravstvo še naprej razsuvalo, kot se je do zdaj, potem lahko pričakujemo, da bo podkupovanje, podobno kot velja za nekdanje jugoslovanske republike, postalo stalna praksa," pravi Brecelj in dodaja: "Če imaš normalne čakalne vrste, potem ni razlogov za podkupovanje s kuvertami."

Kot je dejal, so tudi njemu v preteklosti že ponujali denar. "Šlo je za izkazovanje hvaležnosti, a to so bile vsekakor neprijetne situacije," pravi. "Da bi mi vnaprej ponujali denar, se je sicer zgodilo le enkrat," še dodaja.

"Pacienti naj prijavijo sume korupcije v zdravstvu" Predsednica društva Integriteta – Transparency International Slovenia Simona Habič se do konkretnih rezultatov raziskave ni želela opredeljevati, je pa poudarila, da je korupcija v slovenskem zdravstvu prisotna ne glede na rezultate anket.

Ker je zdravje naše največje bogastvo, so ljudje pripravljeni zanj narediti največ. Zato ni presenetljivo, da veliko primerov korupcije prihaja prav s področja zdravstva, opozarja Habičeva.

Prijavitelj naj sledi prijavi "Pred korupcijo si ne smemo več zatiskati oči. Vsak pacient, ki od uslužbenca v javnem ali zasebnem zdravstvu zazna zahtevo za plačilo opravljene storitve, ki presega normalne standarde, je dolžan primer prijaviti Komisiji za preprečevanje korupcije, policiji ali tožilstvu," izpostavlja Habičeva.

"Svojo negativno izkušnjo lahko prizadeti pacienti delijo tudi z mediji ali jo objavijo na družbenih omrežjih. Koristno je, da navedejo naziv ustanove ter ime in priimek osebe, ki je zahtevala plačilo oziroma bi pacientu omogočila zdravstveno storitev v zameno za plačilo, uslugo ali darilo. Ob tem je najpomembneje, da prijavitelj korupcije sledi svoji prijavi in je ves čas seznanjen, kaj se s primerom dogaja," svetuje predsednica društva Integriteta.

Po njenem prepričanju bodo javni uslužbenci le z doslednim opozarjanjem na nepravilnosti v slovenskem zdravstvu spoznali, da gre vendarle za javni denar.