Torek, 21. 1. 2014, 21.25
4 leta, 8 mesecev
"Če se bo zdravstvo še bolj razsulo, lahko podkupovanje postane stalna praksa"
Petnajst odstotkov vprašanih je za to, da so v javni zdravstveni ustanovi prišli hitreje na vrsto, moralo plačati ali ponuditi druge vrste korist, je pokazala javnomnenjska raziskava, ki jo je za Planet Siol.net opravil Episcenter. 85 odstotkov vprašanih takšne izkušnje nima.
"Deset, petnajst odstotkov je visok delež," rezultate raziskave komentira zdravnik Erik Brecelj, a pri tem poudarja, da je tovrstne korupcije relativno malo. Po njegovem mnenju je velika korupcija v zdravstvu na drugih nivojih. "Vse, kar je je, pa je je preveč," meni.
Kot je dejal, so tudi njemu v preteklosti že ponujali denar. "Šlo je za izkazovanje hvaležnosti, a to so bile vsekakor neprijetne situacije," pravi. "Da bi mi vnaprej ponujali denar, se je sicer zgodilo le enkrat," še dodaja.
Ker je zdravje naše največje bogastvo, so ljudje pripravljeni zanj narediti največ. Zato ni presenetljivo, da veliko primerov korupcije prihaja prav s področja zdravstva, opozarja Habičeva.
"Svojo negativno izkušnjo lahko prizadeti pacienti delijo tudi z mediji ali jo objavijo na družbenih omrežjih. Koristno je, da navedejo naziv ustanove ter ime in priimek osebe, ki je zahtevala plačilo oziroma bi pacientu omogočila zdravstveno storitev v zameno za plačilo, uslugo ali darilo. Ob tem je najpomembneje, da prijavitelj korupcije sledi svoji prijavi in je ves čas seznanjen, kaj se s primerom dogaja," svetuje predsednica društva Integriteta.
Po njenem prepričanju bodo javni uslužbenci le z doslednim opozarjanjem na nepravilnosti v slovenskem zdravstvu spoznali, da gre vendarle za javni denar.