Vodi podjetje, ki ustvarja milijone: Če gre sosedu dobro, je to dobro za vse

Pet let mineva, odkar je prijavil prvi projekt na svetovno platformo za financiranje Kickstarter. Od takrat je Anže Miklavec postal najuspešnejši Slovenec na Kickstarterju s tremi uspešnimi projekti in več kot 1,2 milijona dolarjev zbranega denarja.

Deseto obletnico je v začetku leta praznovalo tudi njegovo podjetje Zkotz, ki v zadnjih letih beleži skokovito rast. Zdaj zaposluje že 40 ljudi, kar mu je bilo pred desetimi leti še nepredstavljivo. Večino od sedmih milijonov evrov ustvarijo po svetu, saj slovenski trg predstavlja le okrog 10 odstotkov, korak naprej pa so naredili tudi s selitvijo v nove prostore.

Vseeno vsaka poslovna pot ni sestavljena le iz uspehov in rasti. V primeru Miklavca je bil to neuspešen poizkus s prehranskimi dopolnili. "Napake morajo biti v vsakem procesu, sicer nisi dovolj pogumen," je prepričan.

Še vedno se raje kot z običajnim vodenjem podjetja ukvarja z razvojem, kjer pa se stvari velikokrat zapletejo: "Včasih se vprašam, ali moram res vedno toplo vodo izumiti."

Še vedno izdelujete oziroma še vedno obstajajo vsi trije izdelki, s katerimi ste uspeli na Kickstarterju?
Da. Po naši prvi stvari Goat mug, ki je mogoče nekoliko bolj smešen izdelek, vendar oblikovalsko vrhunski, smo dali več pozornosti resnosti. Gina je veliko bolj resen izdelek. Ne bomo na primer naredili čelade z dvema rogovoma.

Goat mug je bil začetek, da smo dobili prepoznavnost. Takšna je bila že moja prvotna ideja. Nato sem se želel usmeriti na področje kave, ki jo že od nekdaj obožujem. Se mi zdi, da je kava v zadnjem času v trendu, podobno kot so craft piva.

Se vam zdi, da je pri Slovencih manjše zanimanje za platformo Kickstarter?
Mogoče ni več takšnega balončka, kot je bil in ko je tudi slabšim projektom uspelo. Po drugi strani pa lahko zdaj z res dobrim projektom zbereš več sredstev kot si kadarkoli pred tem.

Zelo pomembno je, kako boš povedal zgodbo. Ne, da ljudi, po domače povedano, nateguješ, ampak da izstopaš. Da je izdelek poseben, izstopajoč in drugačen. To pa je seveda umetnost. Ni lahko narediti vedno dobrega izdelka.

Dobri projekti bodo še vedno uspeli na Kickstarterju.

Foto: Osebni arhiv

Ste imeli na poslovni poti kdaj težave z zakonodajo?
S tem se ne obremenjujemo. Kakšnih političnih odgovorov od mene ne boste dobili, tudi zato, ker premalo poznam celotno zadevo. Mi si dane pogoje v Sloveniji jemljemo kot dejstvo, se nad njimi ne pritožujemo, ne želimo jih spreminjati, ker to ni naša naloga.

Najboljše okolje je takrat, ko se država najmanj vmešava. Dobro je, da zagotovi čim boljšo infrastrukturo, to je pa tudi vse. Bolj pomembno se mi zdi pozitivno naravnano okolje, da se medsebojno podpiramo, od soseda naprej. Na začetku je to zelo pomembno.

Imate težave pri iskanju primernega kadra?
To je vedno težava, vendar se mi zdi, da je pri nas še vedno dovolj dobrega kadra. Trudimo se od videza pisarn naprej, da bi ponujali čim več in zdi se mi, da to dobremu in mlademu kadru veliko pomeni.

Kakšne pa so oblike zaposlovanja?
Vsi, razen redkih izjem, so zaposleni. Tisti, ki niso, so sami tako želeli, ker imajo mogoče svoje podjetje in so sami postavili tak pogoj. V skladišču je še kakšen prek študentskega servisa, ker gre za delo, ki se ga naveličaš.

Kaj je vaše glavno vodilo, ko načrtujete projekt?
Glavno vodilo je, da izdelujemo in razvijamo izdelke zase. Na srečo ne delamo izdelkov, ki bi morali razumeti upokojence, ali pa kogarkoli drugega. Izdelek, ki bi si ga ti želel uporabljati. Potem pa bomo na svetu že našli ljudi, ki jim bo to tudi všeč. Zato tudi ljudi ne sprašujemo.

Želimo biti nišni, kajti tako si lahko bolj prisoten po celotnem svetu. Ne želimo biti všeč vsem in ko smo nišni, lahko najdemo koga povsod po svetu, ki mu bodo naši izdelki všeč.

Ste si predstavljali, da boste v devetih letih od začetka prišli do sem, ko imate 40 zaposlenih, milijonski promet …
Spomnim se začetka, ko sem sedel v Inkubatorju in sem sanjal, da bi nas enkrat bilo toliko, da bi bila celotna soba polna. Prostora je bilo za nekje okrog devet, deset ljudi. To je bila velika želja, zdaj pa nas je 40.

Foto: Osebni arhiv Kdaj oziroma kaj vam je bilo na vaši poti najtežje?
Veliko je bilo malih dvomov, na dnevni ravni. Najtežje mi je bilo, ko sem imel nesporazume z ljudmi. Mižiš, če misliš, da se v desetih letih ne boš skregal. Podjetništvo ni tek na kratke proge, ampak na dolge.

Napak je bilo zelo veliko. Ampak takih napak, ki zdaj ne bi pomenile velike razlike glede financ. Veliko časa smo vlagali v razvoj in je mogoče kdaj trpela prodaja, vendar nam ni žal.

Koliko idej pa zavržete oziroma jih "umre", še preden jih pride do uporabnikov?
Zelo veliko. Trenutno imamo v razvoju vsaj 20 izdelkov. Veliko jih sami zaustavimo. Velikokrat se ti v procesu zdi ideja zelo dobra, potem pa v teku razvoja ne najdeš prave. Velikokrat iz ideje pivotiraš naprej na novo ali pa si se iz tega kaj naučil. Veliko moraš delati in potem nekaj uspe. Pot je tista, ki je zelo pomembna in daje rezultate.

Radi imamo več idej, da imamo lahko več izbire. Da si potem sposoben zavreči projekt, za katerega si porabil leto in pol, ker imaš še enega boljšega.

Čemu posvečate največ pozornosti?
Napredujemo lahko le tako, da delamo vedno bolj kompleksne izdelke. Tega smo se morali naučiti. Na začetku naše poti je bila bolj kreativa, zdaj pa, ko smo malo odrasli, delamo tehnično bolj zapletene in dovršene zadeve.

Težko je povedati, ali je to prava pot. Zelo veliko vlagamo v razvoj in če pri dveh projektih, v katera si veliko vložil, zgrešiš, lahko hitro zaključiš zgodbo. Ni dovolj, da narediš eno stvar in boš nato lahko 20 let žel sadove.

Opažate pri sebi, da ste se kot vodja od začetkov, ko ste bili majhen startup, pa do zdaj spremenili kot vodja podjetja?
Nimamo točno določeno, kaj mora kdo delati. Mogoče bomo morali to spremeniti. Osebno sem zelo nestrukturiran. Zato mogoče delamo tudi kakšne napake. Vendar če imaš stvari preveč strukturirane, sam sebi ne dovoliš sprememb. Pisarno smo uredili tako, da je en velik prostor in je pretok informacij hiter. Poskušamo doseči, da vsak ve čim več stvari.

Verjamem, da smo vsi ljudje za nekaj dobri. Velikokrat pri nas ljudje delajo na koncu nekaj drugega kot to, s čimer so začeli pri nas. Veliko nas je ujetih v neki sistem in ne delamo tistega, kar nas veseli.

V prihodnjih 10, 20 letih se bo še veliko stvari spremenilo. Ko rasteš, postaneš počasnejši pri spremembah. Ko pogledam nazaj, smo včasih stvari naredili hitreje, pa nas je bilo manj. Nisem pa pristaš, da moraš vsak dan delati 12 ur. Razmišljati že, delati pa ne.

Foto: Startup cafe Ljubljana

Je v Sloveniji okolje prizanesljivo za podjetniške zgodbe?
Velikost ti ne daje nobene prednosti. Včasih kar zavidam startupom, ki se lahko hitro razvijajo. Osebno veliko raje podpiram manjše zadeve, ko grem kupit pivo, viski ali pa čokolado, in ne zbiram korporacij. Zato si tudi ne želim, da bi sami v prihodnosti postali korporacija.

V Sloveniji se mi zdi, da je tega čedalje več in to se je zelo lepo pokazalo pri Kickstarterju, kjer smo se Slovenci med seboj podpirali. Manj je nevoščljivosti. Za takšno okolje si moramo prizadevati. Kajti če nekomu uspe, je to dobro za celotno okolje. Tudi zato je Silicijeva dolina postala Silicijeva dolina, ker je mnogim uspelo.

Vidiš, da je sosedu, s katerim si bil sošolec, uspelo in da lahko tudi tebi. Marsikdo si reče: "Poglej ga, naredil je 'šalico' v obliki roga. Pa to lahko tudi jaz naredim." In tako nas je veliko mladih Kickstarter potegnil. To je bilo ravno po krizi, ko je bilo vse črno in negativno.

Tudi pri nas se kdo nauči stvari in gre na svoje. Če gre sosedu dobro, je to dobrobit za vse. Imaš več plusov kot minusov.

Kaj pričakujete od Kickstarterja, ko nanj prijavite projekt?
Vedeti moraš, da si po Kickstarter projektu poslovno vedno v minusu. In ne računati drugače, ker je zgrešeno. Velikokrat so bili projekti na Kickstarterju zastavljeni preveč enkratno. Moj nasvet je, da s produktom ne smeš preveč zapletati. Iz napak se boš naučil za naprej. Moraš vedeti, kaj ljudje mislijo, in ne kaj govorijo. To je sicer lahko reči in veliko težje ugotoviti. In tudi, ko imaš za seboj že uspešen projekt, je pri naslednjem enako težko.

Kaj si želite v prihodnosti?
S kavnim avtomatom je pred tremi leti na Kickstarterju zbral več kot 500 tisoč dolarjev. Foto: Startup cafe Ljubljana Še več se želimo posvečati razvoju. Želimo narediti korak naprej in pokazati nove stvari pri kavi. Že eno leto se ukvarjamo s tem, zdaj smo še dobro zagnali svoj rouster kave in mislim, da smo za prihodnje leto pripravljeni za predstavitev, kako mi razmišljamo o kavi in da se jo da pripraviti tudi na različne načine.

Razmišljamo za tri leta naprej. Nekaj projektov bo tudi za Kickstarter, nekaj pa ne. Še vedno mislim, da mora biti izdelek na Kickstarterju drugačen, takšen, ki ga bodo ljudje pripravljeni čakati in ga ne bodo mogli že kupiti v trgovini.

Naslednje leto bo zelo pestro, kar se tiče novi izdelkov. Prepričan sem, da bomo vsaj dve kampanji organizirali tudi na Kickstarterju. Osebno sem zelo optimističen in mislim, da jih bo še več, vendar se potem vedno kakšna stvar zatakne. Ko v pisarni rečem, da bomo lansirali še dva nova produkta ali pa še več, mi nihče ne verjame.

V razvoju moraš biti optimist, ker skozi razvoj prihaja do težav, in če že na začetku vidiš samo težave, boš težje izpeljal projekt.