Bratuškova vidi igranje z grško usodo, Mesec upor proti diktaturi (video)

Vodja poslanske skupine Združene levice Luka Mesec je prepričan, da njihova sestrska stranka v Grčiji Siriza vodi pravo politiko, s tem ko se upira "diktaturi finančnih trgov in evropskih institucij".

Tako bo ljudstvo na referendumu odločilo, ali želi nadaljevati po poti, na katero so egejsko državo prisiliti v zadnjih sedmih letih, in umirati na obroke, ali pa bo tem politikam reklo ne in si poskušalo izboriti prostor za drugačen začetek. Mesec pravi, da evropske institucije pred referendumom strašijo grške državljane, ker so grškim bankam odrekle zagotavljanje likvidnosti.

Sedem dobrih let za nemške in francoske banke "Grčija v zdajšnje razmere ni zdrsnila po lastni krivdi. Zadnjih sedem let je morala na zahtevo institucij, nekoč znanih kot trojka, uresničevati politiko, ki ni bila v interesu grškega ljudstva, ampak institucij in upnikov, ki so poskušali s stiskanjem Grčije reševati predvsem nemške in francoske banke," je dejal Mesec.

Vodja poslancev ZL pravi, da želijo s tem, ko "tolčejo" po Sirizi in poskušajo ustavljati stranko Podemos v Španiji, dati sporočilo levim strankam v Evropi, da ne bodo trpeli nikakršne nepokorščine.

Sedem slabih let za Slovenijo Povsem drugačen pogled kot Mesec ima nekdanja predsednica vlade Alenka Bratušek, zdaj poslanka in predsednica Zavezništva AB. "Vsaj del kredita Slovenija ne bo nikoli dobila nazaj, vemo pa, kaj bi lahko v Sloveniji naredili z nekaj več kot 350 milijoni evrov in kaj bi naši ljudje lahko imeli od tega. Zato je povsem nekorektno, da se grška vlada ne želi dogovoriti. Imam občutek, da samo izsiljuje."

Nekdanja premierka je sicer zelo zaskrbljena nad dogajanjem v Grčiji in upa, da pogajanj še ni konec. "Bankrot Grčije bi bil nekaj najslabšega, kar bi se zgodilo Grkom, ne bi pa bilo dobro niti za celotno Evropo," pravi Bratuškova, ki še ocenjuje, da Siriza plačuje ceno za svoje neuresničene predvolilne obljube.

Bo moral grški veleposlanik na zagovor h Karlu Erjavcu? Predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) zahteva, da zunanje ministrstvo Karla Erjavca v zvezi z grško krizo na zagovor pokliče grškega veleposlanika v Sloveniji. Horvat pričakuje, da bo veleposlanik povedal, kakšne scenarije ima Grčija pripravljene po nedeljskem referendumu.

Poslanska skupina opozicijske Nove Slovenije bo predlagala tudi skupno sejo treh parlamentarnih odborov, nanjo pa bodo povabili tudi grškega veleposlanika, je napovedal Horvat.

"Korektno je, da vlada in državni zbor zavzameta skupna stališča do nadaljnjih dogovorov z Grčijo. Nenazadnje je Slovenija od vseh držav evrske skupine najbolj izpostavljena do Grčije, s štirimi odstotki BDP," je dejal Horvat, ki ocenjuje, da se je Evropa znašla v izrednih razmerah zaradi radikalne politike Sirize in njene nekooperativnosti pri pogajanjih.

Slovenija je bila še nedolgo nazaj tudi sama v podobno nezavidljivi situaciji, ko se ji je napovedoval program "trojke", kot je danes Grčija, pravijo v SMC. Če takrat ne bi pričeli in danes nadaljevali z uvedbo pomembnih strukturnih reform na področju stabilizacije javnih financ, bi se lahko danes prav tako pogovarjali o plačilni nesposobnosti oziroma bankrotu države, ugotavljajo.

SMC: Posledice grške odločitve bomo čutili v vsej EU Poudarjajo, da bomo posledice grške odločitve čutili prav vsi državljani držav v evroobmočju, tudi Slovenije. Zato je, dodajajo, »pomembno ponovno izpostaviti, da mora Slovenija nadaljevati s sprejemom in izvajanjem začrtanih ukrepov, med njimi sprejetjem fiskalnega pravila, strategije upravljanja z državnimi naložbami, zakonodajo na področju preprečevanja sive ekonomije, kamor spada npr. aktualno sprejemanje zakona o potrjevanju davčnih računov. Šircelj: Referendum težav ne bo rešil Poslanec SDS Andrej Šircelj ocenjuje, da so razmere v zvezi z Grčijo resne. Referendum bo po njegovem mnenju pokazal voljo ljudstva, a finančnih težav ne bo rešil. To je znak, meni Šircelj, da morajo grška vlada in partnerji v Evropi ponovno sesti za mizo in sprejemati ne le finančnih, pač pa tudi državotvorne odločitve, predvsem v evropskem smislu.

Križanič: Posojeni denar ni izgubljen Nekdanji minister za finance Franc Križanič meni, da denar, ki ga je Slovenija pred leti posodila Grčiji, ni izgubljen. "To so krediti, ki se jih ne odpisuje. Se pa ročnost prilagodi sposobnosti dolžnika, da vrne. Ta bankrot pomeni, da Grčija v nekem trenutku ne more izplačati nekega obroka, vendar se potem reorganizirajo krediti," je povedal Križanič. Po njegovih ocenah je treba najti kompromis. "Pričakujem, da bo Grčija sprejela določene obveznosti, da izravna svoj javnofinančni primanjkljaj. Po drugi strani pa, da bo dobila od EU impulz tudi za gospodarsko rast. To, kar je umanjkalo," je dejal.

Židan: EU je v Grčiji naredila marsikatero napako Kmetijski minister in predsednik SD Dejan Židan ocenjuje, da pri vprašanju Grčije ne gre več le za finančno krizo, ampak ekonomsko, varnostno in politično krizo in upa, da se bodo pogajanja nadaljevala.

"Ne smemo opazovati le vlade v Grčiji ali EU, ampak moramo opazovati predvsem ljudi in se zavedati, da je EU, s tem ko je pritisnila Grke v prehudo varčevanje brez tega, da bi jim omogočila gospodarski zagon, naredila marsikatero napako," je dejal.

Poslanca DeSUS Uroša Prikla žalosti, da Grčija in predstavniki EU niso dosegli dogovora in meni, da je bilo očitno premalo angažiranja obeh strani. Potem ko je prvak DeSUS Karl Erjavec v nedeljo ocenil, da do dogovora ne bo prišlo, pa je Prikl bolj optimističen in upa, da bodo vpleteni še pred grškim referendumom našli salomonsko rešitev.